Mubarak: S položaja bi rad odstopil, a se bojim kaosa

Deseti dan se na osrednjem kairskem trgu Tahrir zbirajo protirežimski protestniki in zahtevajo takojšen umik Hosnija Mubaraka. Razmere se že drugi dan zaostrujejo. Hosni Mubarak je povedal, da bi rad odstopil s položaja, a se boji, da bi v državi zavladal kaos. Iz Kaira se oglaša naš novinar Boštjan Videmšek.

Objavljeno
03. februar 2011 11.13
Mojca Zabukovec, Mo.B.,delo.si
Mojca Zabukovec, Mo.B.,delo.si
Kairo - Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je nocoj v intervjuju za televizijo ABC povedal, da bi rad odstopil s položaja, vendar se boji, da bi v državi zavladal kaos. »Vseeno mi je, kaj državljani menijo o meni. Trenutno mi je mar le za državo. Skrbi me za Egipt.« Povedal je, da je po tridesetih letih na oblasti vsega naveličan ter da ga spopadi med njegovimi pripadniki in protivladnimi protestniki žalostijo. »Ne želim, da se Egipčani obrnejo eden proti drugemu.« Egiptovski predsednik je še povedal, da je za spopade odgovorno gibanje Muslimanski bratje in ne vlada. Svoje državljane je še opozoril, da bi ob njegovem morebitnem odhodu oblast prevzeli Muslimanski bratje.

Za državno egiptovsko televizijo je danes popoldne spregovoril tudi pred kratkim imenovani podpredsednik države Omar Sulejman. Opozicijsko gibanje Muslimanski bratje je pozval k dialogu z vlado. »Muslimanske brate vabimo, vendar se obotavljajo ... to je pomembna priložnost, ki je ne smejo zamuditi.«

Egiptovsko opozicijsko gibanje je pogajanja z vlado že zavrnilo. »Ljudje so režim spodkopali in ni razloga, da bi vzpostavili dialog z nelegitimno vlado,« so zapisali na svoji spletni strani.

Napovedal je tudi, da bodo predsedniške volitve v državi potekale konec avgusta ali začetek septembra. »Pogoji in omejitve pri kandidaturi za predsedniški položaj so nujno potrebne. S tem bomo zagotovili, da bodo državljani zaupali svojemu vodji,« je dejal Sulejman. Amandma, ki so ga egiptovske oblasti leta 2005 sprejele k ustavi, je močno zaostril pogoje za kandidaturo neodvisnih kandidatov za predsedniški položaj. Zanj so se lahko potegovali le tisti, ki so zbrali 250 podpisov izvoljenih članov oblasti. Kandidati, ki sta jim nasprotovala Mubarak ali vladajoča stranka, tako skorajda niso imeli možnosti, da bi se potegovali za sedež prvega človeka Egipta.

Sulejman je znova je zatrdil, da Mubarakov sin Gamal ne bo kandidiral za predsednika države. Poudaril je tudi, da so zahteve po nemudnem odstopu Mubaraka s položaja »zahteve po kaosu v državi«. Sulejman še meni, da so protesti »del zarote Muslimanskih bratov, določenih političnih strank in poslovnežev«. Razkril je tudi, kakšno nalogo ima egiptovska vojska, ki je na ulicah Kaira prisotna vse od petka. V prestolnici države naj bi skrbela za spoštovanje policijske ure ter ljudi zaščitila pred nasilneži in kriminalci.

V Kairu so bili v novem streljanju ubiti trije protestniki, od srede pa skupaj že najmanj sedem, sporočajo bolnišnice. Poleg tega je bilo v spopadih med nasprotniki predsednika Hosnija Mubaraka in njegovimi privrženci ranjenih več kot 800 ljudi, anonimni zdravniški vir je za Reuters povedal, da naj bi bilo ranjenih celo 1500 ljudi. Streljati naj bi začeli Mubarakovi pristaši, ki so s konji in kamelami v sredo vdrli na osrednji trg Tahrir, kjer so bili zbrani nasprotniki režima. Sledili so spopadi ter obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti, vojska pa ni posredovala. Egiptovski premier Ahmed Šafik se je medtem opravičil za sredino prelito kri in obljubil preiskavo. Dodal je, da je vlada pripravljena na dialog s komer koli in pozval k zaustavitvi nasilja. Na vprašanji novinarke Al Arabije, kakšna je bila vloge vojske v včerajšnjih spopadih in kje je policija, je premier odgovoril le, da bodo tudi to preiskali, obljubil pa je, da se ne bo ponovilo.

Po podatkih Združenih narodov je od začetka protestov življenje izgubilo več kot 300 ljudi, okoli 4000 je bilo ranjenih.

Do spopadov znova na trgu Tahrir

»V bolnišnice smo doslej prepeljali 836 ranjenih, pet ljudi je umrlo,« je dopoldne sporočil egiptovski zdravsteni minister Ahmed Samih Farid. Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da so do smrti potolkli tudi tujega državljana. Zaenkrat njegova identiteta še ni znana.

Provladni protestniki so kljub vojaškim okrepitvam na trgu že prebili vojaške vrste in začeli protestnike, ki zahtevajo takojšen odstop Mubaraka, znova obmetavati s kamenjem. Al Džazira poroča, da so nekateri predsednikovi privrženci prevzeli nadzor tudi nad nekaterimi vojaškimi vozili. Prijeli so tudi nekaj protivladnih protestnikov in jih predali varnostnim silam.

Vojska naj bi sicer preprečila zaostrovanje spopadov na samem trgu Tahrir, a so se nasilneži z zažigalnimi bombami in orožjem nato prestavili na bližnje ulice. Medtem je bilo na mostu Kasr El Nile v bližini Tahrirja slišati strele. 

Agencija AFP poroča, da vojska s tanki blokira most, ki vodi do Trga osvoboditve, preko katerega Mubarakovi podporniki prihajajo na že večdnevno prizorišče protirežimskih protestov. Dopoldne je vojska menda celo sporočila, da bo streljala na provladne protestnike, če bodo ti streljali na protivladne. »V zdajšnjih razmerah to zveni paradoksalno,« meni naš novinar Boštjan Videmšek, ki v Kairu spremlja proteste.

»Število vojakov na trgu je višje kot v prejšnjih dneh, a (zenkrat) ostajajo pasivni. Njihova pasivnost pa je imela zelo aktivno vlogo. Preprosto je provladni množici omogočila, da je začela obračunavati z nasprotniki režima. Pri tem je ni nihče ustavil, čeprav je bilo popolnoma jasno, kakšni so nameni Mubarakovih podpornikov.« Po Videmškovih besedah je vojska ključni faktor, ker bi proteste lahko zaustavila ali vplivala na spremembo režima in stabilizacijo razmer, pa tega ni storila. »Posledica pa je stopnjevanje napetosti med vojaki in (protivladnimi) protestniki. Prizorov, ko so civilisti s cvetjem okraševali tanke, najverjetneje ne bomo več videli.«

Podporniki režima so v svoje nasprotnike metali petarde, kasneje so se začeli obmetavati s kamenjem. Razočarani protivladni protestniki so vojakom na mostu vzklikali: »Zakaj ničesar ne storite?, Zakaj ničesar ne storite?«. Mediji so poročali tudi o aretacijah.

Sprožili preiskavo zoper nekdanje ministre

Egiptovsko tožilstvo je medtem nekaterim nekdanjim ministrom in vidnejšim članom vladajoče Nacionalne demokratične stranke (NDP) prepovedalo, da zapustijo državo. Zamrzli so tudi njihove bančne račune. Nekdanji notranji minister, ministre za stanovanja ter minister za turizem tako ne bodo smeli oditi v tujino, vse dokler proti njim ne bodo zaključili preiskave, s katero bodo ugotovili, kdo je odgovoren za proteste, ki so izbruhnili v državi. Tožilstvo bo tudi preiskovalo, ali je bil kdo od pripadnikov varnostnih služb vpleten v spopade med podporniki režima in protivladnimi protestniki. Slednji namreč trdijo, da so med napadalci tudi policisti v civilu.

Tarče napadov tudi novinarji in člani humanitarnih organizacij

Iz Kaira prihaja vse več poročil o ustrahovanju in napadih na novinarje in člane humanitarnih organizacij, menda številne zadržujejo v priporu. Danes so priprli novinarja grškega dnevnika Katimerini, o ranjenih novinarjih sta poročali Al Arabija in Al Džazira. Žrtve napadov so bili tudi novinarji mednarodnih medijskih hiš, kot so ABC News, France 2, France 24, Radio-Canada in Le Soir. Nekatere med njimi so oblasti tudi prijele.

AFP poroča, da mnoge medijske hiše s sedežem v Kairu poročajo o grožnjah. Tarik Al Šami iz televizije Al-Hurra je povedal, da jih pred vhodom v zgradbo čakajo »nasilneži in kriminalci«. »Ne vemo, ali naj ostanemo ali naj gremo, kar od nas vlada najverjetneje tudi pričakuje.«

Iz ene od tunizijskih televizij pa so sporočili, da so jih vojaki opozorili, naj zapustijo svoje delovno mesto, »saj se zunaj že zbirajo podporniki režima«. Avstrijska televizija ORF pa pravi, da so danes neznanci poskušali že dvakrat vdreti v studio, od koder oddajajo v živo. O tem so obvestili vojsko, ki je napadalce začasno prepodila. Televizijska ekipa je morala skriti kamere in drugo snemalno opremo.

Avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger je napade na novinarje obsodil. »Predstavniki vlade se s takimi dejanji diskriminirajo.« Nasilje nad novinarji je obsodilo tudi ameriško zunanje ministrstvo. Iz organizacije Novinarji brez meja pa so sporočili, da so ti napadi najverjetneje »maščevanje režima zoper tuje novinarje, ki poročajo o dogajanju v Egiptu.«

»Središče svetovne krize je ekstremno majhno«

Trdno jedro protirežimskih protestnikov, ki se že deseti dan zbirajo na trgu Tahrir, ostaja trdno, iz Kaira poroča Boštjan Videmšek. S Tahrirja se ne umaknemo, dokler predsednik Mubarak ne odide, so deseti dan boja še vedno trdno prepričani predsednikovi nasprotniki.

Potem ko je v sredo egiptovski režim odgovoril na nadaljevanje protestov (kar je vlada danes sicer zanikala) in na ulice poslal policiste v civilu, svoje podpornike, plačance, kot jih je imenoval Videmšek (po pisanju Al Džazire, gre sicer za nepreverjene informacije, je posameznik dobil 17 dolarjev, če se je udeležil protestov Mubarakovih podpornikov), je prišlo do spopadov med stranema, v katerih je po doslej znanih informacijah življenje izgubilo vsaj pet ljudi, več kot 800 je ranjenih. »Izgubili smo veliko ljudi, a izgubili smo jih z razlogom. Borili so se za padec Mubaraka,« je povedala protestnica.

Deseti dan pozivanja dolgoletnega egiptovskega avtokratskega predsednika Hosnija Mubaraka, naj odstopi in s tem konča obdobje zatiranja in nesvobode, se na Trgu osvoboditve zbirajo protivladni protestniki, zjutraj je bilo slišati glasno petje. Na trg pa se medtem še naprej zlivajo tudi Mubarakovi podporniki. »Bilo je že toliko obratov in sprememb, da je nemogoče napovedati, kaj se bo zgodilo,« pravi Videmšek.

»Je pa vse skupaj malce nadrealistično.« Demonstracije se namreč odvijajo na kakšnih štirih kvadratnih kilometrih - središče svetovne krize je ekstremno majhno in strnjeno. » Nekomu, ki bi iz vesolja pristal kakšnih šest kilometrov stran od trga Tahrir, in ob tem ne prižgal televizije, ne bi bilo niti slučajno jasno, kaj se na Tahrirju dogaja.« A to, kot pravi Videmšek izvira iz več desetletnega ustrahovanja množic. »Obstaja določeno število artikuliranih in svobode v pravem pomenu željnih ljudi, ki so za to pripravljeni marsikaj žrtvovati. V tem primeru tako manjka podpora tistih najbolj ključnih delov ljudskih množic (v revnih predelih Kaira živi več milijonov ljudi). A ne pri artikulaciji revolucije - ta je nesporna, temveč pri njeni podpori.«

VIDEO: Boštjan Videmšek iz Kaira