Na ameriška oporišča na Afriškem rogu: Obama stavi na brezpilotna letala

Vse kaže, da se utegnejo sanje nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana o »vojni zvezd«, ki kljub desetletjem razvoja in neštetim dragim izpeljankam »protiraketnih ščitov« še vedno ne deluje, kmalu uresničiti v podobi drugačne, nič manj vesoljske vojne robotov – kot izjemno učinkovita vojna brezpilotnih letal. Ameriške oborožene sile namreč skupaj z administracijo na prvi pogled zelo miroljubnega predsednika Baracka Obame zadnje čase zaradi izjemne učinkovitosti tovrstnih letal v Pakistanu in Afganistanu veliko stavijo prav na t. i. trote. Ameriško letalstvo namerava brezpilotna letala, ki jih je mogoče krmariti na daljavo (po želji kar iz Pentagona), v prihodnje očitno v veliko večji meri uporabljati tudi v vseh drugih delih sveta. In to ne le za boj proti teroristom, tako kot v Pakistanu in Afganistanu, ampak tudi za preprečevanje vse bolj razpaslega pomorskega piratstva, predvsem pa za učinkovito nadzorovanje dogajanja na tako pomembnih morjih sveta, kakor so Indijski ocean, Adenski zaliv in prehod v vedno vroče Rdeče morje.

Zlasti Afriški rog z revnima in razrvanima Somalijo in Etiopijo, od koder je mogoče nadzorovati tudi Arabski polotok z vse bolj nemirnim Jemnom in Saudsko Arabijo, je za Pentagon očitno postal tisto torišče sveta, kjer si je treba pravočasno zagotoviti čim bolj neposreden nadzor in dobro razpredeno mrežo. Ameriški mediji so ta teden, sklicujoč se na svoje »visoke« vire v Pentagonu, poročali, da v Etiopiji že nastaja oporišče za pristajanje in vzletanje ameriških brezpilotnih letal, s katerimi bodo ZDA menda nadzorovale predvsem islamsko teroristično milico Al Šabab v sosednji Somaliji. Pogajanja o taki ameriški bazi, v kateri bi bilo mogoče z gorivom, raketami in vsem drugim oskrbeti brezpilotne »trote«, so se po pisanju Wall Street Journala in Washington Posta sicer začela že pred štirimi leti, vendar v Adis Abebi, čeprav so z ameriškimi tajnimi službami ves čas zgledno sodelovali v boju proti islamskim teroristom in tudi pri obvladovanju vse bolj zapletenih razmer v Somaliji, nad oporiščem menda niso bili navdušeni. Zdaj so dogovori, po katerih bi ameriška brezpilotna letala mimogrede poskrbela tudi za učinkovitejši boj proti (pretežno) somalskim piratom, menda dokončno sklenjeni.

Naslednja pomembna baza za ameriška brezpilotna letala v tem delu sveta bodo v prihodnje po pisanju obeh dnevnikov postali tudi Sejšeli. Na tem otočju ob vzhodnoafriški obali je bilo že doslej nameščenih nekaj trotov, ki so jih Američani poskusno že večkrat poslali nad Somalijo, vendar so imeli zaradi razmeroma dolgega leta čez odprto morje z njimi težave. V prihodnje bi utegnili biti troti s Sejšelov uporabni predvsem za učinkovito nadzorovanje Indijskega oceana in za boj proti piratom, medtem ko bi baza v Etiopiji prevzela nadzor nad Somalijo, oporišče za ameriška brezpilotna letala v sosednjem Džibutiju, od koder je do Jemna samo skok čez Adenski zaliv, pa bi bilo pristojno tako za nadzorovanje razmer v tej vse bolj nemirni državi kot za polete nad celotnim Arabskim polotokom.

Očitno je, da Američani na strateško vse bolj pomembnem Afriškem rogu, od koder je mogoče nadzorovati Bližnji vzhod, Afriko in Indijski ocean, postavljajo premišljeno prepleteno mrežo oporišč za svoja vse bolj učinkovita brezpilotna letala, s katerimi dogajanja seveda ni mogoče zgolj sistematično in iz poljubne bližine opazovati, ampak je mogoče vanj vsak trenutek tudi izjemno učinkoviti poseči. Večina modelov ameriških brezpilotnih letal namreč ni opremljena le s kamerami, ampak tudi z raketami in natančnimi namerilnimi sistemi, tako da je opazovane tarče mogoče takoj, na daljavo in brez tveganja tudi uničiti.

Mnogi opazovalci že dalj časa opozarjajo, da je Obamova administracija zaradi dokazane učinkovitosti brezpilotnih letal v boju s teroristi v Afganistanu in Pakistanu, kjer so troti odigrali ključno vlogo pri uničevanju dobro skritih terorističnih gnezd in tudi najvišjih poveljnikov Al Kaide, močno pospešila razvoj in uporabo tovrstnih letal. Prejšnji ameriški »vojni« predsednik George Bush je bil v tem pravi začetnik.

Sedanje Obamovo pospešeno nameščanje teh letal v vzhodni Afriki, na Arabskem polotoku in v Indijskem oceanu nedvomno priča tudi o tem, da Washington ob vseh drugih strateških prednostih, ki jih vedno prinaša nadzor tako pomembnega pomorskega vozlišča, širše območje Afriškega roga očitno obravnava tudi kot eno ključnih gravitacijskih središč globalnega islamskega terorizma in torej tudi kot potencialno zelo nevarno krizno žarišče. Razvoj dogodkov v Jemnu in Somaliji to nedvomno potrjuje.