Na ameriški jug okrepljene vojaške enote

New Orleans/New York - Ob podobah zmešnjave, nereda, nasilja in trpljenja je ameriški predsednik George Bush zatrdil, da se bo veliko mesto New Orleans spet postavilo na noge. Bush si je ogledal dogajanje v New Orleansu iz zraka ter tudi posledice neurja v Mississippiju in Alabami, kjer je stopil na tla in se srečal z nekaj žrtvami. Po treh dneh naštevanja, kaj vse je bilo storjenega, je Bush v petek le priznal, da to ni bilo dovolj.

Bush ukazal napotitev dodatnih vojakov na jug ZDA

Spričo vedno večjih kritik na račun ameriške administracije zaradi neustreznega odziva na posledice orkana Katrina je ameriški predsednik George Bush danes ukazal napotitev dodatnih 7000 vojakov na prizadeta območja. Obenem je priznal, da številni državljani še niso prejeli pomoči.

"Uro za uro se položaj izboljšuje. Vendar pa teža naloge zahteva več virov in več čet," je v rednem tedenskem nagovoru na radiu pojasnil predsednik. Po njegovih besedah bo dodatnih 7000 vojakov prispelo na območje v prihodnjih 24 ali 72 urah.

"Številni državljani ne dobivajo pomoči, ki jo potrebujejo, še posebej v New Orleansu, in to je nesprejemljivo," je dodal predsednik Bush. Poudaril je, da se ljudi v ZDA nikakor ne pušča na cedilu, in obljubil vsem, ki so med orkanom utrpeli škodo, da jim bodo hitro in učinkovito pomagali, razdejana mesta pa bodo znova obnovili.

Plus 10.000 pripadnikov nacionalne garde

V ameriških zveznih državah Louisiana in Mississippi se bo prihodnji teden namestilo dodatnih 10.000 pripadnikov nacionalne garde in pomagalo pri odpravljanju posledic orkana, je danes sporočil poveljnik omenjenih sil Steven Blum. Ti vojaki se bodo pridružili 21.000 pripadnikom nacionalne garde, ki so že nameščeni na jugu ZDA. Če k temu prištejemo še več tisoč vojakov in drugih mož, ki so bili mobilizirani za pomoč prizadetim v orkanu, se številka giblje nad 40.000, je še pojasnil Blum.

Več deset tisoč ljudi v težkih razmerah

Dan potem ko je župan mesta New Orleans Ray Nagin zvezne oblasti pozval k ukrepanju, je več tisoč ljudi, ki so se po divjanju orkana Katrina zatekli v Konvencijski center v tem mestu, v petek le dočakalo začasno rešitev v obliki konvoja nacionalne garde, ki jim je pripeljal hrano in vodo. Kljub obljubam o pomoči pa več deset tisoč ljudi še vedno ostaja v težkih razmerah.

Čeprav konkretni podatki o žrtvah in pomoči potrebnih niso znani, pa naj bi bilo samo v središču New Orleansa okoli 50 tisoč ljudi, ki potrebujejo pomoč. Orkan in poplave naj bi samo v Louisiani zahtevale več kot 10.000 žrtev in po prvih ocenah povzročile škodo v višini 100 milijard dolarjev, izčrpavanje vode iz New Orleansa pa utegne trajati do 80 dni, so včeraj sporočili predstavniki reševalnih agencij.

“Kje ste bili doslej?”

Konvoj nacionalne garde pod vodstvom generala Russela Honoreja je večina preživelih v Konvencijskem centru pričakala s klici " Hvala bogu! Končno!" in "Kje ste bili doslej?". Drugi pa so jih sprejeli sovražno, saj pet dni preživeli v umazaniji ter brez hrane in pijače v neznosni vlagi in vročini.

Razdeljevanje pomoči v centru je sicer teklo nemoteno, ker je bilo dovolj vojakov z orožjem. Te so poslali tudi v dvorano Superdome, kjer so neznanci v četrtek z orožjem prepodili skoraj 100 policistov, ki si niso upali streljati na napadalce v množici drugih ljudi. Več deset policistov iz New Orleansa je v četrtek in petek odpovedalo svoje službe, vrnilo policijske značke in se pridružilo beguncem, saj so ostali brez vsega in ne vidijo smisla v tem, da bi se sedaj še spopadali z uličnimi razbojniki.

Zdravniško osebje je povsem preobremenjeno in na koncu z močmi. Guvernerka ameriške zvezne države Louisiana Kathleen Blanco je v petek ponovno zagrozila roparjem, da prihaja garda, ki ima orožje in ga bo uporabila, vendar pa so njene grožnje najverjetneje šle v prazno, saj v New Orleansu ni elektrike, plenilci pa se ne menijo za novinarske konference.

Mobilizirali letalske družbe

Ameriške letalske družbe so v petek dobile poziv ministrstva za domovinsko varnost, da prispevajo letala in osebje za prevoz 25.000 ljudi iz New Orleansa. Ameriške skupnosti po ZDA se medtem mobilizirajo za sprejem beguncev, saj se prvotno predvidene kapacitete polnijo. Problem pa ni začasen, saj je 80 odstotkov hiš v New Orleansu uničenih in več deset tisoč beguncev bo moralo najti zatočišče za več mesecev. Rdeči križ jih ima sicer v svojih centrih že sedaj okrog 95.000.

Športna dvorana Astrodome v Houstonu je bila v petek že polna, oziroma je sprejela 15.000 ljudi, kolikor se je organizatorjem sprejema zdelo dovolj varno, prihajajoče množice pa so morale čakati več ur, preden se je župan mesta Bill White odločil, da bodo brezdomce nastanili še v bližnjem konferenčnem centru in razstavnem prostoru. Guverner Teksasa Bill Perry je zaprosil manjša mesta, naj se pripravijo za sprejem ljudi, saj se dvorane v Dallasu in San Antoniu prav tako polnijo. Ob tem je ljudi opozoril, naj bodo pripravljeni, da bo vse skupaj trajalo več mesecev. Teksas bo najverjetneje sprejel kakih 70.000 beguncev.

Pomoč pa so ponudili oziroma so begunce sprejeli tudi guvernerji drugih ameriških zveznih držav, med njimi Alabama, Tennessee Mississippi, Illinois, Michigan, Maryland, Texas, Tennessee, Georgia, Alabama, Arkansas, Missouri, Florida in sama Louisiana. Po ZDA za sprejem beguncev pripravljajo cerkve, šole, nekdanje vojašnice, različne dvorane in druge objekte, nekaj pa so jih pripravljeni sprejeti tudi posamezniki. V nekaterih državah, kot sta na primer Missouri in Tennessee, so pripravljeni študentom iz prizadetih območij omogočiti zastonj nadaljnje izobraževanje.

Jesse Jackson napadel Busha in rasizem

Ameriški borec za državljanske pravice in demokratski politik Jesse Jackson je zaradi zapoznelega odziva ostro kritiziral predsednika ZDA. Opozoril je a dejstvo, da so med ujetimi v New Orleansu večinoma temnopolti Američani, katerih trpljenja so ZDA že navajene in ga obravnavajo, kot da je to nekaj normalnega.

Jackson je v petek vodil konvoj avtobusov, ki je prišel na pomoč okrog 450 študentom, ki so bili po orkanu ujeti na univerzi Xavier. Kasneje pa je v Baton Rougeu napadel predsednika Busha z besedami, da to, kar je zvezna vlada doslej storila, ni sprejemljivo. Jackson je ob tem opozoril na to, da 120.000 prebivalcev New Orleansa zasluži manj kot 8000 dolarjev na leto. Gre za revne in temnopolte ljudi, ki nimajo denarja, da bi si lahko privoščili avtomobil.

Denar za vojno v Iraku je, za popravilo nasipov pa ne

Ukrepanje zveznih oblasti v New Orleansu primerjal s pomočjo OZN po cunamiju v Aziji decembra lani in ocenil, da ni dvoma, da je bila pomoč OZN veliko bolj učinkovita. Prav tako je opozoril na davčne olajšave najbogatejšim in vojno v Iraku, ki na mesec pobere 5 milijard dolarjev, ob tem pa ni bilo denarja za utrditev nasipov v New Orleansu. Napačno je tudi to, da je Bush na čelo prizadevanj za usklajevanje pomoči žrtvam orkana imenoval dva belca, nekdanja predsednika Georgea Busha in Billa Clintona, in da ni mogel najti niti enega temnopoltega Američana.

Busheva priljubljenost je že pred orkanom upadala zaradi visokih cen bencina in zaradi težav v Iraku, sedaj pa je tudi nekatere republikance strah, da se predsednik iz te katastrofe ne bo uspel izvleči z odliko, kot po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001. Celo dopisnik ameriške tiskovne agencije AP iz Bele hiše Ron Fournier si je v analizi privoščil pritajene kritike administracije, ki govori eno, medtem ko dejstva pravijo drugo. Navedel je trditve o iraškem orožju za množično uničevanje, sajenje rožic o gospodarski blaginji, trditve podpredsednika Dicka Cheneyja, da je iraška vstaja v zadnjih izdihljajih, in sedaj optimistično naštevanje ukrepov za pomoč New Orleansu, ki je zapadel v popolno anarhijo.

Republikanski analitik Rich Galen pa je dejal, da ga to spominja na besede nekdanjega iraškega ministra za informiranje, ki je še tik pred padcem Bagdada trdil, da Američanov ni v mestu. Časnik New York Times pa je Bushev govor v sredo komentiral kot neuporabno naštevanje odej in litrov vode. Prizanesel mu ni niti republikancem zelo naklonjen časnik Washington Times, ki se je norčeval iz tega, da je Bush končno le uspel prekiniti počitnice. Nekdanji predsednik predstavniškega doma, republikanec Newt Gingrich je ogorčeno dejal, da enostavno ni mogoče braniti tega, kar se dogaja.

Drnovšek izrazil sožalje, slovenskega študenta rešili

Predsednik republike Janez Drnovšek je ameriškemu predsedniku poslal sožalno brzojavko s sožaljem ob katastrofi. Drnovšek je Busha prosil, da prenese izraze globokega sočutja in solidarnosti vsem, ki jih je nesreča prizadela, in tistim, ki požrtvovalno rešujejo človeška življenja ter odpravljajo posledice katastrofe, še piše na spletni strani predsednika Drnovška. Slovenija je ZDA ponudila tudi tehnično in humanitarno pomoč pri odpravljanju posledic orkana.

Z zunanjega ministrstva pa so sporočili, da so slovenskega študenta, ki je bil po orkanu ujet v eni od zgradb študentskega naselja Louisiana State University, evakuirali na varno v kraj Baton Rouge. Študent je bil v skupini 150 ujetih študentov v eni od zgradb študentskega naselja Louisiana State University.