Na čelu Brazilije desničarski populist, »brazilski Trump«

Položaj predsednika Brazilije je prevzel desničarski populist Jair Bolsonaro. Ob zmagi na volitvah 28. oktobra je v prvi velesili Latinske Amerike po več kot 15 letih vladanja sredine in levice napovedal radikalne spremembe. Nanj sicer letijo očitki o rasizmu, homofobiji in zaničevanju žensk, skrbijo tudi njegovi načrti s tropskim pragozdom.

Slovesne prisege Bolsonara se je danes udeležilo več visokih gostov iz tujine, med njimi ameriški državni sekretar Mike Pompeo in izraelski premier Benjamin Netnjahu. Na dogodek pa niso povabili latinskoameriških levičarskih voditeljev - predsednikov Kube, Venezuele in Nikaragve.

Bolsonaro, 63-letni nekdanji vojaški poveljnik in dolgoletni poslanec odkrito izraža simpatijo do obdobja vojaške diktature, ki je Braziliji vladala med letoma 1967 in 1985, saj da je ta prinesla mir na ulice. A hkrati zagotavlja, da ne predstavlja grožnje demokraciji in obljublja, da bo »suženj ustave« in da bo vladal z avtoriteto, ne pa avtoritarno.

Novoizvoljeni predsednik trenutno uživa visoko podporo, saj je kar 75 odstotkov Brazilcev mnenja, da gredo odločitve, ki jih je napovedal, v pravo smer. A izzivi, ki čakajo njegovo vlado, so ogromni.



Brazilija je velika izvoznica, a se še vedno izvija iz zgodovinske recesije, ki je izničila koristi iz obdobja blaginje pred desetletjem. Bolsonaro je zato napovedal niz reform. A ker njegova Socialna liberalna stranka (PSL) nima večine v kongresu, bo moral za njihovo uresničitev zavezništva sklepati z različnimi konservativnimi strankami.

Brazilski Trump, kot so poimenovali Bolsonara, je na položaj ministra za gospodarstvo imenoval ultra liberalnega Paula Guedesa in njegova naloga bo z reformami predvsem zmanjšati dolg, ki je oktobra znašal 76 odstotkov BDP. To naj bi uresničili s privatizacijami, davčno reformo in spodbujanjem tujih naložb. Eno izmed najbolj problematičnih vprašanj bo pokojninska reforma, za katero je potrebna sprememba ustave.



Bolsonarovi načrti so zelo problematični tudi z okoljskega vidika, saj po mnenju znanstvenikov z vsega sveta ogrožajo amazonski pragozd. Napovedal je namreč, da bo pri tem vprašanju na prvo mesto postavil rudarske in kmetijske interese oz. pospešil krčenja teh pljuč celotne Zemlje za pašnike ali njive za sojo. Novi predsednik Brazilije namreč v zaščiti okolja vidi le nebodigatreba, ki ovira gospodarstvo, in v tej luči razmišlja tudi o odstopu pariškega podnebnega dogovora.

Tudi sicer bi lahko Bolsonaro v zunanji politiki navdih iskal pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu, ki ga občuduje, in tako prekinil tradicijo brazilskega multilateralizma. Na čelo zunanjega ministrstva je v skladu s tem postavil še enega navdušenca nad Trumpom, Ernesta Araujoja.



Bolsonaro je napovedal umik Brazilije od dogovora ZN o migracijah, prav tako bi lahko brazilsko veleposlaništvo v Izraelu preselili v Jeruzalem. Sovražno je nastrojen do nadaljnjega širjenja kitajskih naložb v Braziliji, dal pa je tudi vedeti, da bo njegova vlada storila vse, kar je mogoče »v okviru demokracije«, proti socialističnima vladama Kube in Venezuele.

Ameriški strokovnjak za mednarodne odnose in raziskovalec na univerzi v Sao Paulu Ryan Lloyd je v zvezi s tem opozoril, da niti Bolsonaro niti njegova ekipa nimata izkušenj v zunanji politiki in da bi se morebitne napetosti z Venezuelo lahko sprevrgle v mednarodni incident, kar pa bi se lahko »zelo, zelo slabo končalo«.

Po mnenju Lloyda se tudi zaradi Bolsonarove notranje politike Braziliji obeta nevarno obdobje, ki bi lahko ogrozilo demokratične norme. Bolsonaro je napovedal boj proti kriminalu, ki razjeda celotno državo. V tej luči namerava zrahljati zakonodajo o posedovanju orožja, kar je že sprožilo strahove o krepitvi nasilja v državi, kjer je bilo leta 2017 skoraj 64.000 umorov.



Več svobode si lahko obetajo tudi policisti, ki so odgovorni za okoli 5000 smrti letno. Napovedal je tudi konec korupcije, s katero je okužena politika. Na čelo pravosodnega ministrstva je tako imenoval Sergia Mora, sodnika, ki je od leta 2014 vodil največjo protikorupcijo preiskavo v državi, zaradi katere je za zapahi pristal tudi nekdanji levičarski brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva.

A medtem so pristojne vladne službe že sprožile preiskavo očitkov na račun koruptivnosti tesnih sodelavcev Bolsonara in če bi se v zvezi s tem pojavili kaki dokazi, bi lahko na samega predsednika ali njegovo stranko hitro padel temen madež. Vodenje ministrstva za ženske, družino in človekove pravice pa je novi predsednik v skladu s svojimi prepričanji poveril evangeličanski pastorki Damares Alves, ki je ostra nasprotnica pravice do splava in feminizma. Je pa Alvesova kljub svoji ultra konservativni drži dala vedeti, da se želi približati skupnosti LGBT.