Na čelu grške vlade Papadimos

Za Papandreujevega naslednika so imenovali nekdanjega podpredsednika Evropske centralne banke Lukasa Papadimosa.

Objavljeno
10. november 2011 07.38
Posodobljeno
10. november 2011 08.12
Ma. Ja., Mo. B., Delo.si; Barbara Kramžar, gospodarstvo
Ma. Ja., Mo. B., Delo.si; Barbara Kramžar, gospodarstvo

Atene − Odhajajoči grški premier in vodja socialistične stranke Paskok Jorgos Papandreu, vodja opozicijske stranke Nova demokracija Antonis Samaras in šef nacionalistične stranke Laos Jorgios Karancaferis so se na pogovorih pri predsedniku Karolosu Papuliasu le dogovorili o novem predsedniku vlade, ki bo v zameno za 130 milijard evrov vreden sveženj finančne pomoči in odpis polovice grških dolgov v državi uvedel nove varčevalne ukrepe.

Kot se je v grških medijih namigovalo, bo novi mandatar postal Lukas Papadimos. Iz urada grškega predsednika so namreč sporočili, da je Papulias Papademosu podelil mandat za sestavo vlade. Ta bo predvidoma zaprisegla jutri ob 14. uri popoldne po grškem času. Papadimos je po sestanku z grškim predsednikom in voditelji političnih strank povedal, da je Grčija na pomembnem razpotju. Dodal je, da je država pred velikimi težavami, da pa je članstvo v evroobmočju zagotovilo za monetarno stabilnost.

Imenovanje novega grškega premiera, ki ga je Evropska unija že nestrpno pričakovala, sta pozdravila tako predsednik komisije Jose Manuel Barroso kot predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy. Papadimosa in novo vlado sta pozvala, naj pozabi na domače razprtije in vso svoj pozornost usmeri v reševanje grškega gospodarstvo. »Ponavljamo, da bodo evropske institucije še naprej storile vse, kar je v njihovi moči, da pomagajo Grčija. A mora Grčija storiti vse, kar je v njeni moči, da si pomaga sama,« je dejal Barroso.

Papadimos prevzel težko nalogo

Nekdanji guverner grške centralne banke, nekdanji podpredsednik evropske centralne banke in zdaj profesor na harvadrski Kennedy School of Government torej dobiva tri mesece časa − do predčasnih volitev 19. februarja −, da svojo državo potegne iz najhujšega.

Lukasu Papadimosu je najbrž jasno, kako težko nalogo je prevzel. Odkar je premier Papandreu s predlogom referenduma o varčevalnih ukrepih razjezil evrsko območje in svet, velja, da grški izstop iz skupne evropske valute, in hkrati morda tudi iz Evropske unije, ni več tabu. Po prepričanju evrskih pravnikov prvo ni mogoče brez drugega in tudi Grkom, ki so doslej množično demonstrirali proti varčevalnim ukrepom, najbrž ni treba več pojasnjevati, kakšno katastrofo bi to prineslo.

Evropa upa, da bo v Papadimosu vsaj do izrednih volitev dobila verodostojnega sogovornika, saj voditelj opozicijske Nove demokracije Antonis Samaras, ki je v zameno za privolitev v vmesno tehnično vlado zahteval čimprejšnje volitve, v zahodnih očeh velja za nevarnega populista. Finančni minister Evangelos Venizelos, ki bo ostal tudi v prehodni vladi, je svojim evropskim kolegom v Bruslju že napovedal, da bo »vlada narodne enotnosti in narodne odgovornosti« uresničila nujen program.

Pri tem pa bo moral Papadimos najprej dokazati, da ni bil v preteklosti tudi sam del grškega problema. Ker je kot guverner grške centralne banke bistveno pripomogel k vstopu Grčije v skupno evropsko valuto, bo mnoge seveda zanimalo, ali je kaj vedel o grobem prirejanju podatkov, ki je to sploh omogočilo. Poleg tega je v zadnjih dveh letih občasno svetoval premieru Papandreuju − in še nikoli ni imel političnega mandata. Ne glede na to bo vsaj na začetku lahko trošil milijarde evropske pomoči. Ta bo krvavo potrebna, brez nje bi morala Grčija že sredi decembra razglasiti bankrot.

V zadnjih dneh so kot morebitnega kandidata sicer omenjali tudi 63-letnega predsednika Evropskega sodišča Vasiliosa Skurisa, za morebitne kandidate pa so veljali tudi evropski varuh človekovih pravic Nikiforos Diamanturos, nekdanji finančni minister, ki trenutno predstavlja Grčijo v Mednarodnem denarnem skladu (IMF) Panajotis Rumeliotis in profesor prava Ioanis Kukiadis.