Tiskane izdaje
Argumente proti je na široko predstavil evroskeptični predsednik države Vaclav Klaus, argumente za pa minister za evropske zadeve Alexandr Vondra.
"Lizbonska pogodba je v nasprotju z načelom suverenosti češke države" in "bo zmanjšala težo naše države pri sprejemanju odločitev v EU," je poudaril Klaus. Po njegovih besedah je Lizbonska pogodba začetek "procesa, na koncu katerega bo EU dominantna sila, ki bo postavljala standarde in pravila za države članice in njihove državljane". "Ta javna razprava je priložnost, da naši državljani slišijo argumente neposredno, in ne posredno oziroma popačeno, kot se to pogosto dogaja," je dodal.
Vondra, ki je govoril v imenu desnosredinske vlade premiera Mireka Topolaneka, je po drugi strani poudaril, da Lizbonska pogodba nikakor ne prinaša "prenosa pristojnosti v takšni meri, da bi prišlo do izgube suverenosti". "Češka bo ostala demokratična država," je poudaril in dodal, da EU "temelji na enakih demokratičnih načelih kot Češka".
Presojo ustavnega sodišča je aprila zahteval zgornji dom češkega parlamenta senat. Sodišče bi o zadevi moralo odločati že v začetku novembra, a so sejo zaradi odsotnosti predsednika države Klausa preložili na danes.
Če bo ustavno sodišče presodilo, da je Lizbonska pogodba v skladu s češko ustavo, jo bo moral potrditi še parlament, nato pa jo bo moral podpisati še predsednik države. Sprejetje v parlamentu ni vprašljivo, saj ratifikacijo pogodbe zagovarja večina poslancev vladne koalicije, pa tudi opozicijski socialdemokrati.
Podpis predsednika države pa ni zagotovljen. Klaus je danes povedal, da bo ratifikacijske listine podpisal šele potem, ko bo pogodba sprejeta tudi na Irskem.
Češki parlament je še edini v EU, ki ni potrdil Lizbonske pogodbe. Prejšnji teden je namreč to storil tudi parlament na Švedskem. Pogodbe ni ratificiral tudi irski parlament, saj so v državi o pogodbi junija izvedli referendum. Volivci so pogodbo zavrnili, EU pa še vedno išče rešitev za izhod iz tega položaja.
