»To so slabe novice,« pravi profesor Andrew Shepherd z univerze v britanskem Leedsu, eden od vodij projekta IMBIE, v katerem spremljajo izginjanje ledu in prispevek tega pojava k dviganju morske gladine.
Njihove zadnje ugotovitve glede stanja na Grenlandiji so bile ta teden objavljene v tiskani izdaji znanstvene revije Nature. »Danes taljenje ledu prispeva že tretjino letnega dviga morske gladine, medtem ko je taljenje v devetdesetih prispevalo le okrog pet odstotkov dviga. To bo imelo pomembne posledice v prihodnje, ko bo naraščala nevarnost poplavljanja obal in erozije,« je dejal za BBC.
70 cm višja morja do leta 2100
Leta 1990 se je na območju Grenlandije in Antarktike v enem letu raztalilo 81 milijard ton ledu, leta 2010 pa ga je izginilo že 475 milijard ton. Tako hitro izginjanje ledu je po Shepherdovih besedah na zgornji meji predvidevanj in računalniških simulacij Mednarodnega odbora za podnebne spremembe (IPCC).
Ta odbor je še leta 2014 predvideval, da se bo gladina morij do leta 2100 dvignila za 53 centimetrov, glede na zadnje izsledke pa bo k temu treba dodati še 17 centimetrov, torej bo gladina morij do leta 2100 višja za 70 centimetrov.
Ta podatek pomeni, da bo do takrat zaradi poplavljanj obalnih območij in zaradi erozije obal ogroženih že 400 milijonov ljudi. »Nevarnost torej prihaja hitreje, kot smo pričakovali in ukrepe za zaščito obalnih območij, ki jih načrtujemo, bo treba uresničiti prej,« pravi Shepherd.