Na Hrvaškem ni poletja brez Tita

Zagreb – Najprej je nosila­ ime RAMB III., plula pa je pod italijansko zastavo. Nato so ji Nemci nadeli ime Kiebitz,­ po drugi svetovni vojni in ­temeljiti obnovi, ko so jo ­spremenili v luksuzno jahto, pa je ­dobila ime Galeb, ladja miru. Z njo je predsednik Josip Broz - Tito obiskal 18 držav in vplul v 29 pristanišč. Zdaj bo šla v koncesijo.

Dolga zgodovina je za to 117 metrov dolgo ladjo, ki je ustvarjala zgodovino, saj je najprej prevažala južno sadje, nato je v morje polagala mine, pozneje pa sem ter tja prevažala pomembne goste, na čelu s predsednikom in maršalom Josipom Brozom - Titom. Ladja, ki so jo izdelali leta 1936, je zdaj del hrvaške kulturne dediščine, lastnik pa je mesto Reka, ki jo je leta 2009 odkupilo od plačilno nesposobnega Grka za 150.000 ameriških ­dolarjev.

Zanimiva zgodovina

Zdaj so se v mestu odločili, da bodo kmalu (predvidoma septembra) objavili razpis za 30-letno koncesijo za ladjo Galeb. Vrednost koncesije je ocenjena na 10,3 milijona evrov. Reški župan Vojko Obersnel je dejal, da bodo z izdajo koncesije za to zgodovinsko ladjo dobili nov gospodarski subjekt in muzej. Galeb ima 4500 kvadratnih metrov prostorov, koncesionarjem pa bo na voljo 3500 kvadratnih metrov, od katerih je 500 kvadratnih metrov predvidenih za muzej.

Za muzej so predvideni prostori, v katerih je Tito preživljal čas med številnimi svetovnimi potovanji, za zgodovino pomorstva pa je, zatrjujejo poznavalci, zanimiva tudi strojarna ladje.

Tako bo koncesionar lahko izkoristil 3000 kvadratnih metrov v komercialne namene, kot so namestitev, gostinstvo, kongresni turizem ali rekreacija. Ladjo bodo verjetno zasidrali ob glavnem pomolu v reškem pristanišču.

Izdelali so jo nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi za prevoz sadja, v vojni so jo najprej uporabljali za prevoz mesa iz Italije do Libije, pozneje, ko je plula že pod nemško zastavo s kljukastim križem, so jo uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju. Leta 1944 je po napadu zavezniških bombnikov končala na dnu Jadrana. Leta 1948 so jo izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala pristanišča v Evropi, Aziji in Afriki.

Po razpadu Jugoslavije so Galeba prepeljali v Črno goro. Prodali so ga grškemu državljanu Johnu Paulu Papanikolauu, ki je nameraval ladjo prenoviti v luksuzno jahto v ladjedelnici Viktor Lenac na Reki, a se je zapletlo pri plačilu in Galeb je obtičal in propadal v reškem pristanišču. Mesto ga je kupilo leta 2009.

Tito, Tuđman in referendum

Za »spomin« na Josipa Broza - Tita je te dni poskrbel hrvaški predsednik Ivo Josipović. V okviru delovnega obiska v krapinsko-zagorski županiji je obiskal tudi rojstni mesti nekdanjega voditelja nekdanje Jugoslavije Josipa Broza - Tita in nekdanjega predsednika hrvaške Franja Tuđmana, Kumrovec in Veliko Trgovišće. »Bila bi velika napaka, če ob obisku v Zagorju ne bi obiskal Titove in Tuđmanove hiše,« je dejal Josipović, ki ni skrival, da je v knjigo vtisov v Kumrovcu zapisal, da mu je v čast, da je obiskal rojstno hišo Josipa Broza - Tita. Ob obisku rojstne hiše prvega hrvaškega predsednika je Josipović, ki aktivno pripravlja teren za predsedniško volilno bitko, v kateri si želi še drugi mandat na čelu države, zapisal: »V čast mi je, ker sem spet v hiši doktorja Franja Tuđmana, prvega predsednika ­Republike ­Hrvaške«.

Po obisku se je na aktualnega predsednika vsul manjši plaz očitkov z desne stani hrvaškega političnega parketa, kaj za božjo voljo počne v rojstni hiši komunističnega diktatorja Tita. Josipović jim ni ostal dolžan, odgovoril je, da gre v obeh primerih za »veliki zgodovinski osebnosti z dobrimi in slabimi platmi«.

Že skoraj stalnica v političnem vsakdanu delovanja zagrebške skupščine pa je zahteva HDZ po »takojšnji« spremembi imena Trga maršala Tita. »Pobuda je res stalnica vseh sklicev zagrebške skupščine, tako tudi zdajšnjega,« je dejal Darinko Kosor, član hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS), predsednik mestne skupščine glavnega hrvaškega mesta pa tudi bratranec nekdanje predsednice hrvaške vlade Jadranke Kosor. Dodal je, da bi se o tem morali odločiti Zagrebčani na referendumu, nikakor pa to vprašanje ne bi smelo biti povod za ideološka prerivanja in prepire v mestni skupščini.

Ni dvoma, da pod vodstvom zdajšnje leve opcije, ki vodi milijonski Zagreb, referenduma, na katerem bi se odločali o spremembi imena Trga maršala Tita, ne bo, če pa bi prišla na oblast zdajšnja opozicija oziroma HDZ, je verjetnost, da se »referendum zgodi« – precejšnja.