Tiskane izdaje
Število nasprotnikov Lizbonske pogodbe je od maja naraslo za eno odstotno točko in jih je zdaj 29 odstotkov, medtem ko se je število neodločenih povečalo za sedem točk, poroča bruseljski spletni bilten EUobserver.
Padanje podpore pogodbi v tednih pred glasovanjem so zabeležili tudi pred prvim referendumom junija lani, ko so Irci dokument, o katerem so kot edini v EU glasovali na referendumu, zavrnili.
Zaradi gospodarske krize pa se tudi irska vlada premiera Briana Cowena sooča z zelo nizko podporo volivcev, najnižjo doslej, saj jo podpira le 17 odstotkov vprašanih. Kar 85 odstotkov Ircev je nezadovoljnih z odzivanjem vlade na krizo.
Vprašanje je, kako bo nizka podpora vladi vplivala na izid referenduma. Premier Cowen sicer Irce poziva, naj se, ko bodo glasovali, osredotočijo samo na zastavljeno vprašanje in naj referenduma ne jemljejo kot glasovanja o podpori vladi.
"Ne gre za prihodnost te vlade ali prihodnost kakšnega posameznika, gre za prihodnost države. To ni običajno politično vprašanje, temveč presega interese posamezne stranke, organizacije ali skupnosti. Gre za prihodnost naše države," je dejal Cowen.
Irski referendum, ki bo 2. oktobra, nestrpno pričakujejo v Bruslju in drugih članicah unije. Če bodo Irci v drugo Lizbonsko pogodbo podprli, bi ta lahko v veljavo stopila s prihodnjim letom. Pred tem morajo sicer postopke ratifikacije zaključiti še v Nemčiji ter na Češkem in Poljskem. V slednjih morata dokument podpisati predsednika držav, ki napovedujeta, da bosta to storila, če bodo pogodbo podprli Irci.
Irska je sicer pred drugim referendumom od EU dobila zagotovila o tem, da Lizbonska pogodba ne bo vplivala na njeno zakonodajo na področju obrambe in splava, ter še nekatera druga zagotovila, s katerimi naj bi pomirili skrbi Ircev.
