Tiskane izdaje
Tiskovni predstavnik bihaške policije Ale Šiljdedić je za sarajevski novičarski portal klix.ba povedal, da je bil begunec ranjen v hrbet ter da gre najverjetneje za posledice strelov iz lovskega orožja. Njegova identiteta še ni znana.
Nekaj po sedmi uri zjutraj je skupina sedmih beguncev pripeljala ranjenega kolega do železniške proge v naselju Kulen Vakuf pri Bihaću. Prebivalci so obvestili policijo, a je ranjeni moški kljub nudenju pomoči umrl v ambulanti v Kulen Vakufu, je potrdila policija.
Šiljdedić je še dejal, da bodo preiskovalci poskusili priti do kraja dogodka, da bi ugotovili, ali se je dogodek zgodil v BiH ali na Hrvaškem. Potrdil je, da so begunci nameravali ilegalno vstopiti na Hrvaško.
Po podatkih policije BiH je v begunskih centrih na območju Bihaća in Velike Kladuše najmanj 4000 ljudi. Vsak dan na to območje na zahodu BiH pride še približno 100 beguncev, ki nameravajo nadaljevati svojo pot proti Hrvaški in naprej proti državam Zahodne Evrope, so ocenili.
Hrvaška policija je danes sporočila, da so v gozdu pri Stari Gradiški našli 13 oseb, med katerimi je bilo sedem otrok in štiri ženske, ki so s čolnom čez reko Savo s severa BiH ilegalno prispeli na Hrvaško. V skupini sta bila tudi novorojenček in nosečnica, so navedli. Kot so dodali, gre za člane treh družin iz Iraka, ki so zaprosili za azil na Hrvaškem.
Begunci so žrtve tudi v Franciji
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je obsodilo Francijo zaradi ponižujočega ravnanja s prosilci za azil. Francija namreč ni poskrbela zanje, zato so spali na ulicah na prostem, niso imeli dostopa do sanitarij in so stalno živeli v strahu.
Begunska šotorska naselja so bila v preteklih letih pogost prizor na obrobju Pariza. Nekje od sredine leta 2018 pa so oblasti začele odstranjevati ta spontano nastala taborišča ter begunce namestile v zatočišča. Med tistimi, ki so spali na prostem, so bili nedokumentirani begunci in tisti, ki so nameravali prositi za azil v Franciji, potem ko so jih zavrnile druge države EU. Dobrodelne ustanove pa so opozorile, da so morali na prostem spati tudi prosilci za azil in begunci s statusom, saj je primanjkovalo namestitev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na sodišče s sedežem v Strasbourgu se je pritožilo pet prosilcev za azil, enega od njih pa niso več uspeli najti. Sodišče je pritrdilo trem pritožbam. Francija bo morala tako vsakemu plačati odškodnino v višini med 10.000 in 12.400 evrov.
Moški, ki so zbežali iz Afganistana, Gruzije, Rusije in Irana, so očitali Franciji, da so morali, medtem ko so čakali na potrditev, da so vložili prošnjo za azil, več mesecev živeti brez finančne ali materialne pomoči. Sodišče je izpostavilo, da zato niso mogli dobiti ne bivališča, ne socialne pomoči in so tvegali deportacijo.
Eden od njih, iranski novinar, ki je nato dobil status begunca, je na ulici živel skoraj pol leta in je bil brez virov za preživetje 133 dni. Drugi tožnik, Afganistanec, ki je bil deležen humanitarne zaščite, pa je spal pod mostovi 262 dni.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je obsodilo Francijo zaradi ponižujočega ravnanja s prosilci za azil. Francija namreč ni poskrbela zanje, zato so spali na ulicah na prostem, niso imeli dostopa do sanitarij in so stalno živeli v strahu.
Begunska šotorska naselja so bila v preteklih letih pogost prizor na obrobju Pariza. Nekje od sredine leta 2018 pa so oblasti začele odstranjevati ta spontano nastala taborišča ter begunce namestile v zatočišča. Med tistimi, ki so spali na prostem, so bili nedokumentirani begunci in tisti, ki so nameravali prositi za azil v Franciji, potem ko so jih zavrnile druge države EU. Dobrodelne ustanove pa so opozorile, da so morali na prostem spati tudi prosilci za azil in begunci s statusom, saj je primanjkovalo namestitev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na sodišče s sedežem v Strasbourgu se je pritožilo pet prosilcev za azil, enega od njih pa niso več uspeli najti. Sodišče je pritrdilo trem pritožbam. Francija bo morala tako vsakemu plačati odškodnino v višini med 10.000 in 12.400 evrov.
Moški, ki so zbežali iz Afganistana, Gruzije, Rusije in Irana, so očitali Franciji, da so morali, medtem ko so čakali na potrditev, da so vložili prošnjo za azil, več mesecev živeti brez finančne ali materialne pomoči. Sodišče je izpostavilo, da zato niso mogli dobiti ne bivališča, ne socialne pomoči in so tvegali deportacijo.
Eden od njih, iranski novinar, ki je nato dobil status begunca, je na ulici živel skoraj pol leta in je bil brez virov za preživetje 133 dni. Drugi tožnik, Afganistanec, ki je bil deležen humanitarne zaščite, pa je spal pod mostovi 262 dni.
