Na muhi tudi palestinski ministri

Celotna palestinska vlada pod vodstvom gibanja Hamas bi prav lahko postala legitimna tarča izraelskih ostrostrelcev. Izrael je dokončal že polovico varnostnega zidu na Zahodnem bregu.

Objavljeno
21. april 2006 19.26
Visoki predstavniki palestinskega gibanja Hamas Mohamed Nazal, Musa Abu Marzuk in Haled Mešal med obiskom Moskve
Jeruzalem/Berlin – Izrael se je ostro odzval na imenovanje Džamala Abu Samhadana, ki je na izraelskem seznamu najbolj iskanih ljudi, za vodjo novih posebnih palestinskih varnostnih sil. Upokojeni vodja izraelske obveščevalne službe Mosad Dani Jatom je dejal, da bi zato celotna palestinska vlada pod vodstvom gibanja Hamas lahko postala legitimna tarča napadov.

Kdor povzroča nasilje, ni varen...

Kot je Jatom dejal za izraelski vojaški radio, tako Samhadan, ki je še vedno visoko na izraelskem seznamu najbolj iskanih ljudi, kot Hamasovi ministri v palestinski vladi ostajajo legitimni izraelski cilji. Po besedah nekdanjega vodje Mosada nihče, ki se ukvarja z nasiljem, ne more imeti imunitete, četudi zaseda ministrski položaj v Hamasovi vladi. Za koga gre, Jatom ni poimensko navedel.

Hamas je v četrtek napovedal oblikovanje posebnih palestinskih varnostnih sil pod vodstvom Samhadane, ki sicer vodi Odbor za narodni odpor (PRC), ki je odgovoren za raketne napade na izraelsko ozemlje. PRC naj bi stal tudi za napadom na ameriški konvoj na območju Gaze leta 2003, ko so bili ubiti trije ameriški varnostniki.

Vnovična zasedba Gaze?

Izraelski poveljnik za jug Izraela, general Joav Galant, pa je za dnevnik Maariv zagrozil s vnovično zasedbo območja Gaze, če bodo Palestinci nadaljevali raketne napade na Izrael. Kot je dejal, bo v primeru nadaljevanja palestinskih napadov potrebno sprejeti določene ukrepe, ki bi lahko vključevali tudi ponovno zasedbo Gaze.

Izrael dokončal polovico varnostnega zidu na Zahodnem bregu

Po podatkih izraelskega ministrstva za obrambo je Izrael do danes dokončal gradnjo polovice od 660 kilometrov varnostnega zidu na Zahodnem bregu, ki naj bi Palestince ločeval od Izraela. Od začetka gradnje junija 2002 so dokončali 330 kilometrov zidu, 140 kilometrov še gradijo, 190 kilometrov zidu pa je še v fazi načrtovanja.

Po prvotnih načrtih naj bi bila dela končana že do konca lanskega leta, vendar je gradnjo zadržalo več deset sodnih postopkov, ki so jih proti njej pred izraelskim vrhovnim sodiščem sprožili Palestinci.

Palestinske oblasti opozarjajo na škodo, ki jo "zid apartheida" povzroča palestinskemu prebivalstvu. Ko bo zid dokončan, bo od Zahodnega brega odrezal 49.400 Palestincev iz 38 vasi, četrtina od 230.000 Palestincev z bivališčem v Jeruzalemu pa bo ločena od ostalega dela mesta.

Po podatkih Urada ZN za humanitarne zadeve se tri četrtine načrtovanega zidu nahaja na Zahodnem bregu, le 145 kilometrov zidu pa sledi "zeleni črti", ki je Izrael do leta 1967 ločevala od sosednje Jordanije. Njegova izgradnja naj bi tako Palestince oškodovala za 6289 hektarov ozemlja.

Projekt, ki ga je osnovala vlada Ariela Šarona, je sicer eden najdražjih, kar se jih je kdaj lotil Izrael. Njegova vrednost je ocenjena na 3,2 milijarde dolarjev.

Varnostni zid sestavljajo odseki bodeče žice, jarkov, cest, elektronskih pregrad in betonskega zidu, ki na nekaterih mestih dosega višino devetih metrov. Namenjen naj bi bil preprečevanju palestinskih napadov na izraelsko ozemlje in na judovske naselbine na Zahodnem bregu, Ehud Olmert pa ocenjuje, da je varnostni zid tudi učinkovito sredstvo za preprečitev poskusov vtihotapljanja palestinskih aktivistov v Izrael.

Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je 9. julija 2004 presodilo, da je gradnja varnostnega zidu nelegalna in zahtevalo njegovo porušenje, uresničitev neobvezujoče odločitve sodišča pa je kasneje zahtevala tudi Generalna skupščina Združenih narodov.