Tiskane izdaje
Italijani so se odločili prilagoditi novim časom, ki niso tako zelo začasni in prehodni, kakor se je zdelo v začetku krize pred petimi ali šestimi leti. Zdaj jim je jasno, da počitnic po Avgustovo, ko so lahko vsi izginili nekam na plažo za skoraj ves mesec, ne bo več nazaj. Vsaj za sedanje generacije ne. Letos odhaja na počitnice skoraj desetina več Italijanov kot lani, a vsi skupaj bodo zapravili še petino manj kot lani poleti.
V dneh, kakor je zadnji julijski teden, še pred desetletjem ali dvema v večjih italijanskih mestih ni bilo mogoče srečati več nikogar. Samo redke turiste, ki so se lahko sprehajali po praznih ulicah, razen ob največjih kulturnih spomenikih pa nikjer niti kave in poštenega kosila niso mogli najti. Trgovine so bile zaprte, restavracije in bari tudi. V najboljših časih so najbolj uspešni gostilničarji in trgovci zapirali lokale za ves mesec, nekateri še dlje. Vsi so hiteli na morje, kakor nekoč cesar Avgust, ki je dal ime počitniškemu času, Cerkev pa je njegove in rimske navade s pridom uporabila za umestitev Marijinega praznika. Ferragosto je postal veliki šmaren.
Doma v mestih so še ne tako davno ostajali stari ljudje, za katere so v najbolj vročih dneh skrbeli gasilci. Pa reveži, ki tudi niso imeli ničesar, so ostajali doma, bilo jih je veliko manj kot zadnja leta. Marsikateri Rimljan je vsaj kakšen teden julija in avgusta ostajal doma le zato, da se je svojega mesta naužil brez običajne prometne norišnice.
Zdaj je vse drugače
Tretjina Italijanov se je tudi letos odločila ostati doma, brez dneva počitnic, tudi brez izletov v okoliške kraje. »Odločila« ni prava beseda. Razmere so jih prisilile, da že zjutraj spuščajo rolete, počakajo, da mine vročina, zvečer pa odprejo okna in uživajo mir. Nekaj je takšnih, ki so ali bodo skočili vsaj za kakšen dan do sorodnikov na podeželju. Prav zares na počitnice pa jih bo ali jih je že odšlo kar nekaj več kot lani, ko je kriza zasekala najbolj boleče in so se vsi po vrsti odločali kaj prihraniti prav pri nekoč svetih počitnicah.
Raziskovalci javnega mnenja in tiste državne institucije, ki skrbijo za razvoj turizma, so tudi letos opravile temeljite analize, ki naj lastnike hotelov, upravljavce plaž in upravnike počitniških naselij opozorijo na nove razmere. Ugotovili so, da se je varčevanje začelo že pri turističnih agencijah, ki jih Italijani, nekoč urejeni in na vse pripravljeni turisti, pravzaprav sploh ne potrebujejo več. Rezervacije opravijo po spletu, ki so se ga navadili zadnji med zahodnimi Evropejci. Nastala je nove vrste siva ekonomija, ki menda na tihem zaposluje najmanj 20.000 ljudi, državni blagajni pa odtegne skoraj 400 milijonov evrov, ki bi jih država po starem dobila od davka na dodano vrednost.
Vsaj kratek dopust
Ker so organizatorji potovanj bolj skriti kot nekoč, so morda podatki o številu počitnikarjev in njihovem zapravljanju manj zanesljivi, opozarjajo anketarji. Kljub vsemu pa je mogoče izračunati, da je Italijanov, ki so zdaj na počitnicah ali se odpravljajo ta konec tedna, najmanj šest odstotkov več kot lani, precej verjetno je novih turistov tudi deset odstotkov. To pomeni, da je tistih, ki prispevajo h gneči na cestah proti turističnim ciljem, poldrugi milijon in še malo več kot lani.
Vseh Italijanov, ki so ali bodo letos vsaj kakšen dan na dopustu, je več kot 27 milijonov. Polovica med njimi se jih je odločila za vsaj kratke počitnice, čeprav imajo malo denarja. Po anketah bodo vsi zapravili dobrih 20 milijard evrov, to je dobre tri milijarde manj kot lani. Vsak dopustnik se je v povprečju odločil zapraviti malo manj kot 800 evrov, petino manj kot lani. Tisti, ki se odločajo za prave počitnice, bivanje ob obali ali v hribih krajšajo vsako leto. Pred šestimi leti so povprečno ostajali v hotelih po 14 dni, letos le še 11. Še vedno gredo na morje najraje avgusta, tudi letos več kot 54 odstotkov vseh, ki sploh kam gredo. Julija je šla na počitnice tretjina (še lani pet odstotkov več), septembra, ko bo ceneje, si jih bo oddih privoščilo 18 odstotkov.
Ekonomski podatki ne kažejo pomembnih izboljšav, brezposelnih je toliko kot lani, gospodarske rasti kljub obljubam ni, Italijani pa to poletje vendarle razmišljajo malo drugače kot v času takoj po izbruhu krize. Še lani jih je kar 54 odstotkov potožilo, da so počitnice predrage, zato nima smisla o njih razmišljati. Zdaj je črnogledih dobrih ducat odstotkov manj, samo 42 odstotkov. To štejejo za pomembno spremembo, čeprav vsi skupaj zapravijo občutno manj. Dobra tretjina vseh dopustnikov bo tudi letos odšla tja, kamor hodi vedno, kar je dobro znamenje za hotelirje. Gostilničarji so manj zadovoljni, ker se je dobra tretjina namenila kuhati sama, odpovedali so se obiskom v restavracijah. Tistih, ki vse prinesejo s seboj, še konzerve in makarone, pa vendarle ni veliko, samo desetina.
Izmed Italijanov, ki gredo na počitnice, se jih je več kot tretjina, po nekaterih anketah celo 39 odstotkov, odločila za tujino. Med njimi tri četrtine izjavljajo, da na tujem jedo lokalno hrano, desetina vedno poišče italijansko gostilno, kjerkoli že jo najdejo.
Nove razmere
Najbolj priljubljena tuja dežela za Italijane je še naprej Španija, ki jo je letos izbrala skoraj tretjina. Zlasti Hrvati bi radi videli, da bi se uresničila napoved, da bodo tisti, ki pri počitnicah varčujejo, tokrat odšli na Hrvaško (po anketah naj bi bil porast obiska kar osemodstoten). Hrvaška bi v tem primeru, to pa bo jasno šele čez mesec dni, dohitela Grčijo. Obe pa bi prehiteli Francijo, ki za italijanskega gosta postaja predraga.
Podobno kot Francija na tujem zaradi visokih cen doma izgublja Toskana. Največ Italijanov bo odpotovalo (ali je že) v Apulijo na jadranski obali pa na Sicilijo in v Emilijo - Romanjo. Hotelirji in lastniki restavracij se težko privajajo na nove razmere, prilagoditi se bodo morali predvsem dejstvu, da tudi italijanski gost ne verjame več oglasom na televiziji ali plačanim člankom v revijah. Po spletu poišče, kaj si o trenutnih razmerah v turističnih krajih mislijo tisti, ki so bili tam letos.
Ali bo letos vse res, kar napovedujejo ankete, bo jasno septembra, ko se bodo v mesta vrnili vsi, ki bodo od tam ušli za vsaj kakšen dan. Zanimivo je prelistati stare ankete izpred dveh, treh let. Predlanskim so, denimo, napovedali, da bo šlo na počitnice najmanj 33 milijonov ljudi, vsak pa bo zapravil več kot 900 evrov. Na koncu je bilo turistov precej manj, zapravili pa so vsi skupaj tudi manj. Kljub vsemu več kot lani in več kot letos.
