Kot je zatrdil Valentić, je v skladu s takratnim delovanjem vlade pogodbo o posojilu za nakup hrvaških diplomatskih predstavništev lahko podpisal le zunanji minister. Takrat je bil to Mate Granić. Po Valentićevih besedah je Granić takrat na vladi predlagal, da bi najeli posojilo za nakup hrvaških veleposlaništev, ker je Hrvaška imela veleposlaništvo le na Dunaju in v eni od južnoameriških držav.
Pogodbo s Hypo banko so podpisali januarja 1995, potem ko so pogajanja z banko potekala od avgusta 1994, ko je bil Sanader namestnik ministra Granića. »Mislim, da je pogodbo s Hypo banko podpisal takratni podpredsednik vlade in zunanji minister Granić, obstaja pa tudi možnost, da je minister za podpis pogodbe pooblastil svojega namestnika,« je po pisanju STA izjavil Valentić.
Kot je dodal, omenjeno posojilo v vrednosti 20 milijonov evrov ni bila glavna tema takratne vlade, ki je delovala v času neposredne vojne nevarnosti in visoke inflacije, ki je grozila z »argentinskim sindromom«.
Nekdanji šef Sanaderjevega kabineta na zunanjem ministrstvu in njegov svetovalec Miroslav Kovačić je potrdil, da se je Sanader kot posrednik v pogajanjih s Hypo banko jeseni 1994 nekaj manj kot desetkrat na zunanjem ministrstvu srečal s predsednikom uprave koroške banke Wolfgangom Kultererjem.
Povedal je, da je na Sanaderjevo zahtevo večkrat tudi osebno povabil Kultererja na sedež hrvaške diplomacije in da je bil morda na enem od teh srečanj s Kultererjem tudi drugi član uprave Hypo banke Günter Striedinger, proti koncu leta 1994 pa se je enega od njih udeležil tudi Granić.
Danes je pričala tudi nekdanja direktorica begunjskega Elana Božena Ključarić, ki je potrdila, da je videla skupaj Sanaderja in Kultererja ter bivšega direktorja Privredne banke Zagreb (PBZ) Martina Katičića po srečanju te trojice v enem od zagrebških hotelov. Ključarićeva je takrat čakala na pogovor s Kultererjem in Katičićem glede posojila Hypo banke Elanu, ki je bil takrat v lasti PBZ.
Čeprav Ključarićeva ni mogla potrditi, kdaj se je natančno zgodilo omenjeno srečanje, ko je Sanaderja tudi osebno spoznala, niti kaj je bila tema pogovora Sanaderja in Kultererja, je tožilstvo z njenim pričanjem skušalo ovreči Sanaderjeve trditve med preiskavo, češ da se je s predstavniki Hypo banke srečal »le dvakrat na zunanjem ministrstvu«.
Sanader je danes dejal, da se omenjenega srečanja v hotelu ne spomni, njegovi pripombi, da je lahko šlo za kakšno neformalno srečanje, pa je Ključarićeva pritrdila.
Sanaderjeva obramba se je sodniku Ivanu Turudiću pritožila zaradi uhajanja dokumentov o sojenju, ker je o pričanju Ključarićeve že četrtek pisal Jutarnji list. Uhajanja dokumentov so obtožili tožilstvo, ki pa je to zanikalo. Sanader je povedal, da je zaradi uhajanja vsebine pričanj ogrožena njegova pravica do pravičnega sojenja.
Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji četrtek z novimi pričami, nato pa bo v petek pričal tudi Granić. Ta je za današnji hrvaški tisk zanikal navedbe Sanaderjeve obrambe, da je bil glavni pogajalec v primeru posojila Hypo banke. Granić velja za kronsko pričo tožilstva, še piše STA.