Ameriški predsednik se je pridno držal zapisane procedure, presenetil je le, ko je kot voditelj ZDA dejal, da si Peking želi poraz republikanske stranke na kongresnih volitvah. Kitajcem je menda šla v nos njegova bojevita naravnanost do trgovinskih odnosov, saj je »doslej prvi predsednik«, ki je izzval trgovinske prakse drugega največjega gospodarstva. »Kitajska se poskuša vmešati v naše novembrske volitve. Proti moji vladi,« je nagovoril zbrane voditelje držav (Kitajsko in Rusijo sta zastopala zunanja ministra).
Preberite še:
Kdo sploh še potrebuje Združene narode?
Obvod za evropske kupčije s Teheranom
Posmeh samovšečnemu Trumpu
Kdo sploh še potrebuje Združene narode?
Obvod za evropske kupčije s Teheranom
Posmeh samovšečnemu Trumpu
Po Trumpovih besedah »obstaja veliko dokazov« za kitajsko delovanje, vendar jih na zasedanju ni razkril. Pozneje je dejal, da naj bi Peking v lokalnem časopisu v Iowi objavil »propagandne oglase«, zakrinkane kot običajne članke. Obtožbe ameriškega predsednika so povzročile začudene poglede kitajske delegacije, zunanji minister Wang Yi se je odzval z besedami, da se njegova država ni in se ne vmešava v notranje zadeve drugih ter da zavrača »neutemeljene obtožbe«.
Te so presenetile navzoče, saj je bila tema zasedanja preprečevanje širitve kemičnega, biološkega in jedrskega orožja. Toda Trump se je lotil tudi trgovinske oborožitve, ZDA so pod njegovim vodstvom uvedle uvozne dajatve na kitajsko blago, in navzočim dejal, da »zmaguje pri trgovini, zmagujemo na vseh ravneh«, zato naj bi jeseni poskusili spodnesti večino republikanske stranke v kongresu in tako onemogočiti njegovo predsedovanje.
Upor sopodpisnic
V desetminutnem nagovoru ni niti enkrat omenil ruskega vmešavanja v predsedniške volitve leta 2016, ko naj bi Moskva po trditvah ameriških obveščevalnih služb poskusila škodovati njegovi tekmici Hillary Clinton. Rusijo je kritiziral le zaradi podpore režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada, saj »Rusija in Iran sirskemu režimu omogočata mesarjenje«.
Priložnost je znova izrabil za obrambo ameriške odločitve o odstopu od mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom in ponovni uvedbi sankcij ter poskuse, da bi se tudi drugi pridružili ameriškim prizadevanjem za ponovno osamitev Teherana. ZDA bodo novembra prepovedale trgovanje z iransko nafto, ukrepi bodo po besedah ameriškega predsednika »trši kot kadarkoli doslej«. To je že povzročilo rast cen črnega zlata in Trumpovo rentačenje na generalni skupščini, da članice kluba naftnih proizvajalk Opec »ropajo svet«, ker nočejo zvišati proizvodnje.
Francoski predsednik Emmanuel Macron mu je razložil, da bo brez uvedbe sankcij cena nafte znova padla. Washington je obtožil Iran destabiliziranja Libanona, Sirije, Jemna in Iraka ter podpiranja terorističnih organizacij. Trump je pozval varnostni svet, naj se pridruži ZDA in zagotovi, da bo »iranski režim spremenil vedenje ter ne bo nikoli izdelal jedrskega orožja«. Toda druge podpisnice jedrskega sporazuma (vseh pet članic varnostnega sveta ter Nemčija in EU) nočejo preklicati dogovora.
Čakanje v Teheranu
Kitajski zunanji minister je danes spodbudil Iran, naj se drži zavez iz sporazuma, in v jasnem nasprotovanju Trumpu poudaril, da je treba »spoštovati legitimno pravico vseh držav do običajnih gospodarskih in trgovinskih odnosov z Iranom«. Prizadevanja EU, da bi z družbo za poseben namen (SPV) vzpostavila vzporedno pot trgovanja z Iranom brez tveganja ameriških protiukrepov, se za zdaj zdijo precej sizifova.
Danes jih je znova napadel ameriški zunanji minister Mike Pompeo, ki s predsednikovim svetovalcem za nacionalno varnost Johnom Boltonom velja za enega izmed glavnih jastrebov v odnosih z Iranom. Bolton je v torek posvaril Teheran, da »jih čaka peklensko plačilo«, če bodo prekrižali pot ZDA ali njihovim zaveznicam in če ne bodo spremenili svojega vedenja.
Iransko vodstvo je že večkrat dalo vedeti, da ne bodo privolili v nova jedrska pogajanja z ZDA. Predsednik Hasan Rohani je danes dejal, da se bodo ZDA prej ali slej vrnile k sporazumu, in se zavezal, da bodo medtem še naprej spoštovali njegove določbe. Tudi Macron je danes opozoril, da skrbi zaradi Irana ne bo odpravila »politika sankcij in zadrževanja«. Pridružila se mu je britanska premierka Theresa May in poudarila, da je sklenjen dogovor »še vedno najboljši način za preprečitev iranskega jedrskega oboroževanja«.