Na univerzi v Virginiji moril južnokorejski študent

Richmond/Washington/Seul - Policija je identificirala napadalca, ki je na univerzi Virginia Tech's Norris Hall ubil 32 ljudi in si nato sodil sam. Strelec je 23-letni študent po imenu Čo Seung-Hui, sicer južnokorejskega porekla, ki je na univerzi študiral angleško literaturo in v enem izmed študentskih domov tudi bival. Policija pa možnega motiva za najbolj krvav pokol na kakšni izmed ameriških šol (še) ni podala.

Potem ko je predsednik univerze Virginia Tech Charles Steger sporočil, da je bil morilec azijskega porekla, je vodja policije v študentskih domovih Wendell Flinchum razkril, da gre za 23-letnega Cho Seung Huija, dodiplomskega študenta zadnjega letnika angleškega jezika, ki je živel v študentskem naselju v Harper Hallu. Po ocenah policije je Cho kriv tudi za streljanje v študentskih domovih, dve uri pred pokolom na univerzi.

Ko so v ZDA razkrili, da je za najbolj krvav pokol na šolah v ameriški zgodovini kriv južnokorejski državljan, je južnokorejsko zunanje ministrstvo izrazilo presenečenje nad dogodkom in poudarilo, da so v Južni Koreji zaradi pokola šokirani. Hkrati so izrazili sožalje žrtvam in njihovim sorodnikom ter ameriškemu narodu, je povedal predstavnik ministrstva Cho Byung Jae.

Ameriški predsednik George Bush je medtem odredil, naj pred vladnimi stavbami v znak žalovanja spustijo zastave na pol droga. "Naš narod žaluje s tistimi, ki so izgubili ljubljene na univerzi Virginia Tech," je ob tem poudaril Bush, ki naj bi se skupaj z ženo Lauro Bush danes udeležil žalnega obreda na univerzi.

Na tiskovni konferenci so policisti še povedali, da je bila ena izmed pištol, ki so jih našli na kraju dogodka, uporabljena v obeh ločenih strelskih incidentih na univerzi, vendar pa ne morejo z gotovostjo potrditi, da je bil v obe streljanji vpleten isti strelec. Vseeno pa domnevajo, da je bil Čo strelec v obeh primerih. Sicer pa je policija žrtve streljanja našla v najmanj štirih učilnicah in na hodniku univerze, v eni izmned učilnic pa so med drugimi žrtvami našli tudi truplo napadalca.

Ni jasno, ali je napadalec imel sostorilca

Načelnik policije Wendell Flinchum je že v ponedeljek po lokalnem času dejal, da je policija ameriške zvezne države Virginije preliminarno identifikacirala storilca, vendar imena še ni pripravljena javno objaviti. V streljanju je bilo še najmanj 15 ljudi ranjenih, zaenkrat pa še ni znano, ali je storilec imel morda sostorilca, kot to namigujejo nekateri mediji. Viri blizu preiskovalcem so povedali, da so na prizorišču našli dve pištoli, in sicer 22-kalibrsko in 9mm pištolo.

Ameriški Zvezni preiskovalni urad (FBI) je sporočil, da ni znakov, da bi bilo dejanje povezano s terorizmom, da pa bodo kljub temu preiskali vse možnosti. Medtem pa se v zvezi s tragičnim dogodkom v ZDA porajajo številna vprašanja, ki pa zaenkrat ostajajo še neodgovorjena.

Groza v učilnicah

Študentka Erin Sheehan, ki je streljanje preživela zato, ker se je pretvarjala, da je mrtva, je povedala, da je bil napadalec zelo mlad, oblečen kot “skavt“, nosil je namreč majico s kratkimi rokavi in črn vojaški telovnik. Po njenih besedah je bil napadalec precej temeljit pri streljanju, saj je bila Erin ena izmed štirih študentov, na katere v razredu s 25 študenti ni streljal, saj so se pretvarjali, da so že ustreljeni. Fant, ki je bil precej tih, je po prvem streljanju učilnico zapustil, vendar se je po približno 30 sekundah nameraval vrniti, saj je študente, kot ugiba Erin, najverjetneje slišal govoriti. Da bi mu preprečili vrnitev v učilnico, so se študentje z vso silo naslanjali na vrata, ki niso imela ključavnice. Napadalec se je trikrat neuspešno skušal prebiti skozi vrata, ko pa mu to ni uspelo, je začel streljati v vrata.

Sicer pa so se pred streljanjem nekateri študentje zatekli v prostore učiteljev, drugi so pred kroglami bežali skozi najbližja okna, več pa se jih je, kot že omenjeno, tudi pretvarjalo, da so ustreljeni.

Študentje niso bili opozorjeni, da je storilec še na prostosti

Strelec je najprej zgodaj zjutraj ob 7.15 uri po krajevnem času ubil dve osebi v študentskih domovih v univerzitetnem naselju, nato pa dve uri kasneje v poslopju s predavalnicami postrelil še ostale. Preživeli študenti in njihovi starši univerzo ostro kritizirajo, ker jih niso pravočasno obvestili o prvem streljanju in zahtevajo odstop predsednika univerze Charlesa Stegerja. Predsednik je dejal, da uvodoma niso imeli nobenega razloga za sum, da bi strelec nadaljeval svojo morilsko pot.

Policija, ki je raziskovala prvo streljanje, je menila, da je storilec pobegnil. Študente so začeli obveščati preko elektronske pošte približno takrat, ko je morilec zavzel predavalnice, nekatera vrata je zaprl z verigami, in začel pobijati že drugič. Študenti so skakali skozi okna, kasneje pa so tudi pomagali nositi ranjene in krvave sošolce na varno.

Načelnik policije Wendell Flinchum je zvečer dejal, da ne želijo izključiti možnosti, da je bila v streljanje vpletena še ena oseba. Kot je dejal, so nekoga, ki pozna eno od žrtev v študentskem domu, zaslišali, podrobnosti pa ni želel povedati. Dodal je, da bodo pojasnilo dali balistični testi. Po streljanju so vse vhode v univerzitetno naselje zaprli, današnja predavanja pa odpovedali.

Svet je šokiran

Ob dogodku so mnogi po svetu izrazili svoje sožalje. Med njimi je bil tudi ameriški predsednik George Bush, ki je izrazil tudi globoko sožalje žrtvam in njihovim družinam.

Tudi britanski premier Tony Blair je danes pred začetkom redne mesečne novinarske konference v svojem kabinetu izrazil "globoko sožalje" ob izgubi več kot 30 življenj. "V imenu Velike Britanije in britanskega naroda bi rad izrazil globoko žalost ob tem, kar se je zgodilo, in ameriškemu narodu, še posebej pa družinam žrtev, izrekel globoko sožalje," je dejal Blair. Presunjenost ob napadu in sožalje svojcem sta pred tem že izrazila britanska kraljica Elizabeta II. in avstralski premier John Howard.

Avstralski premier John Howard je izrazil sožalje svojcem, ob tem pa dodal, da so se v Avstraliji z uvedbo strogega nadzora nad orožjem uspeli izogniti oblikovanju za ZDA značilne "kulture orožja". Kot je spomnil, so nadzor uvedli, potem ko je leta 1996 v najhujšem pokolu storilec Martin Bryant v Port Atrhurju na Tasmaniji ubil 35 ljudi.

Žalujejo tudi v Indiji in v Izraelu, saj sta bila med umorjenimi tudi 51-letni profesor G.V. Loganathan iz Indije in 76-letni profesor Liviu Librescu iz Izraela.

Svoje sožalje družinam umorjenih je izrazil tudi Iran. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Mohamed Ali Hoseini je povedal, da Iran žaluje skupaj z ameriškim narodom in družinami. Hkrati je poudaril, da "je vsak napad na nedolžne ljudi, ne glede na njihovo raso in narodnost, v nasprotju z božjimi in človeškimi vrednotami, ne glede na to, katera skupina ali posameznik stori takšno dejanje in v imenu koga".

Sožalno brzojavko, v kateri je ameriški vladi in tistim, ki jih je streljanje najbolj prizadelo, izrazil "iskreno sožalje in globoko skrb", je v ZDA poslal tudi kitajski zunanji minister Li Zhaoxing.

Francoski predsednik Jacques Chirac je izrazil "grozo in prepadenost" nad zločinom, v Bruslju pa je predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso dejal, da je globoko šokiran zaradi umorov številnih študentov.

Evropski tisk o strelskem obračunu

Evropski tisk se v današnjih izdajah zgraža, ker je v ZDA pravica do nošenja orožja še vedno sveta, po drugi strani pa cinično ugotavlja, da tudi ta tragedija ne bo spremenila ničesar.

Independent: Tudi po tako uničevalnem zločinu zaman upamo, da se bo navdušenje Amerike do orožja kaj ohladilo. Drugi amandma ameriške ustave si ljudje sicer različno razlagajo, toda tako imenovano 'pravica do nošenja' (orožja) je v mnogih ameriških zveznih državah sveta. Še posebej na jugu ZDA imajo orožje za garancijo osebne svobode in za nujni simbol omejevanja centralne oblasti. Podporniki orožarskega lobija v ZDA pa tudi glasno opozarjajo, da "ljudi ne ubija orožje - ljudi ubijajo ljudje".

Corriere della Sera: Pokol v univerzitetnem naselju, ki jih je bilo že kar nekaj, je Ameriko pretresel. Morda bo pripeljal celo do ostrejših odzivov kot v preteklosti, vendar pa zagotovo ne bo spremenil kulture države, v kateri sta zasidrani neodtujljivi pravici do samoobrambe in nošenja orožja, kar je zaščiteno tudi z ustavo. Tako je bilo tudi po pokolu na srednji šoli Columbine v Littletonu v Koloradu leta 1999, ko je bilo ubitih 12 učencev, pa tudi v številnih drugih podobnih primerih, ki so se končali malo manj dramatično. Ti masakri in tudi "manjše" epizode pa pravzaprav govorijo le, s kakšno lahkotnostjo je mogoče v ZDA priti do orožja.

El Pais: Po besedah direktorja univerze gre za tragedijo monumentalnih razsežnosti. Ampak podobne izjave je bilo mogoče slišati tudi po drugih podobnih tragedijah. Strelski pohod v srednji šoli Columbine v Koloradu je znova oživel razpravo, da je nujno potrebno okrepiti nadzor nad dostopom do orožja. Zaradi tega se je zaostrilo nekaj zakonov in okrepili varnostni ukrepi na šolah. Toda ti ukrepi so vendarle zgolj zadeva vsake posamezne zvezne države in so vedno znova pod vprašajem zaradi različnih razlag ustave. To, da ima vsak pravico do orožja, izvira še iz časov vzpostavljanja ameriške vojske. Po svoje tudi ni zanemarljivo, da je v Virginiji sedež mogočnega orožarskega združenja National Rifle Association, največjega orožarskega lobista v ZDA.

Najhujši množični poboj s strelnim orožjem v ZDA

Univerza Virginia Tech blizu mesta Blacksburg kakšnih 200 kilometrov zahodno od prestolnice Richmond ima prijavljenih okoli 25.000 rednih študentov. Sedaj se bo vsaj za nekaj časa v zgodovino zapisala kot prizorišče najhujšega množičnega poboja s strelnim orožjem v ZDA. Dosedanji rekord je imel George Hennard, ki je leta 1991 v kraju Killeen v Teksasu z avtomobilom zapeljal v restavracijo in nato pobil 23 ljudi ter sebe.

Najhujši primer pokola na univerzah pa je bil leta 1966 v Austinu na teksaški univerzi, kjer je Charles Whitman splezal na vrh stolpa z uro in z 28. nadstropja s puško pobil 16 ljudi, dokler ga niso ubili policijski strelci. Do streljanja v Virginiji je sicer prišlo skoraj na osmo obletnico pokola v srednji šoli Columbine, kjer sta dva dijaka 20. aprila 1999 ubila 13 ljudi, na koncu pa še sebe.

Razlika med streljanjem na šoli Columbine in v Virginiji pa je tudi ta, da je v prvem primeru ameriški predsednik Bill Clinton pozival k omejevanju razširjenosti orožja v ZDA, tiskovna predstavnica sedanjega predsednika Georgea Busha Dana Perino pa je v ponedeljek povedala, da predsednik še naprej podpira pravico Američanov do nošenja orožja, seveda ob spoštovanju zakonov.