Tiskane izdaje
Bagdad - V provincah Erbil, Dohuk in Sulejmanija v iraškem Kurdistanu danes potekajo volitve predsednika in 111 poslancev tamkajšnjega parlamenta. Volišča so se odprla ob 7. uri po srednjeevropskem času, pred nekaterimi pa so že nastale vrste.
Absolutni favorit za predsednika je sedanji predsednik Masud Barzani, prav tako pa bosta po napovedih tudi v prihodnje v parlamentu večino imeli obe veliki kurdski stranki, Barzanijeva Kurdska demokratska stranka (KDP) in Domoljubna unija Kurdistana (PUK) iraškega predsednika Džalala Talabanija, ki kurdsko politiko obvladujeta že več desetletij.
Iraški Kurdi danes prvič neposredno volijo predsednika, parlamentarne volitve pa potekajo že tretjič od leta 1992. Na volišča, ki se bodo zaprla ob 17. uri po srednjeevropskem času, je pozvanih okoli 2,5 milijona iraških Kurdov. Več kot 100.000 kurdskih pripadnikov iraške vojske, policistov, zapornikov in obolelih je svoje glasove predčasno oddalo že v četrtek. Prve začasne rezultate naj bi bilo mogoče pričakovati v noči na nedeljo, dokončne pa šele čez nekaj dni.
Pred voliščih v dveh glavnih mestih v iraškem Kurdistanu, Erbilu in Sulejmaniji, so davi že nastale vrste. Svoj glas sta že oddala iraški predsednik Talabani in opozicijski vodja Nučervan Mustafa. Za položaj predsednika se poleg Barzanija potegujejo še štirje kandidati, za 111 poslanskih sedežev pa se bori 24 političnih list.
Nova kurdska vlada se bo morala soočiti z velikimi izzivi. Volitve potekajo v času novih napetosti z vlado v Bagdadu, za katerimi stojijo kurdske ozemeljske težnje, ki globoko presegajo sedanje meje avtonomne regije.
Kurdi namreč želijo k svojemu ozemlju priključiti z nafto bogato provinco Kirkuk in dele provinc Ninive, Salahedin in Dijala. Ob tem trdijo, da je bilo kurdsko prebivalstvo v času diktature iraškega predsednika Sadama Huseina s teh skupaj 16 območij nasilno pregnano.
Kurdski borci pešmerge, ki so se ob invaziji na Irak pod vodstvom ZDA leta 2003 borili proti Huseinovemu režimu, so odtlej zasedli več omenjenih spornih območij, prav tako pa se je nanje vrnil velik del kurdskega prebivalstva.
Kurdske oblasti bodo morale v prihodnje z vlado v Bagdadu tudi doseči dogovor o delitvi energetskih virov s številnih naftnih nahajališč na severu Iraka. Kurde pa poleg naštetih vprašanj tudi vedno bolj skrbi korupcija.
