Nacistični zločinci: dolg do zgodovine in mladih generacij

Za mnoge Nemce druga svetovna vojna še ni končana, vsaj dokler še živi zadnji krivec za tedanja grozodejstva.

Objavljeno
06. september 2013 17.29
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – Za mnoge Nemce druga svetovna vojna še ni končana, vsaj dokler še živi zadnji krivec za grozodejstva, ki so se dogajala med in pred njo. Pred hagensko sodišče so postavili 92-letnega nekdanjega člana Waffen SS, obtoženega uboja nizozemskega partizana.

Na Nizozemskem rojeni Siert Bruins se je k SS prostovoljno prijavil leta 1941, ko je nacistična Nemčija zavzela njegovo državo, in v razvpiti nacistični varnostni policiji je pomagal iskati borce za svobodo in Jude. Očitajo mu, da je septembra 1944 v Appingedamu v bližini nizozemske meje z Nemčijo s streli v hrbet ubil borca proti nacizmu Alderta Klaasa Dijkema. Starec, o katerem so presodili, da je dovolj zdrav za proces, se noče izrekati o obtožbah, če ga bodo prepoznali za krivega, pa mu grozi dosmrtna zaporna kazen. V osemdesetih letih je že bil zaprt zaradi uboja dveh nizozemskih Judov.

Pri nemškem uradu za preiskovanje nacističnih zločinov skoraj sedemdeset let po drugi svetovni vojni pričakujejo še več procesov proti zdaj belolasim osumljencem. Nemškemu pravosodnemu sistemu so v preteklosti pogosto očitali, da ni dovolj odločno obračunal z nacisti s krvavimi rokami, kljub številnim obsodbam so mnogi doživeli mirno starost. Toda kazensko pravo je dolgo temeljilo na načelu, da je treba obtoženim dokazati konkretno krivdo, zaradi učinkovitega delovanja nacističnega morilskega stroja pa to pogosto ni bilo mogoče. Leta 2011 pa je münchensko sodišče nekdanjega paznika v koncentracijskem taborišču Sobibor Johna Demjanjuka obsodilo kljub temu, da mu niso mogli dokazati sodelovanja pri umorih, in verjetnost, da bodo za svoja nekdanja dejanja odgovarjali tudi drugi še živi krivci, je zdaj veliko večja.

Trideseterica pod drobnogledom

Posebni preiskovalec iz Ludwigsburga Kurt Schrimm se je lotil preiskovanja tistih, ki so delovali v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Proti tridesetim so zbrali dovolj dokazov o sodelovanju pri tovrstnih zločinih, da so že priporočili procese. Preiskujejo tudi sedem ljudi, ki živijo v Avstriji, Braziliji, na Hrvaškem, Poljskem, v ZDA in celo v Izraelu. Res pa so vsi ti ljudje že zelo stari, najmlajši med njimi ima 86 let in najstarejši 97, zato je povsem mogoče, da se bo njihova usoda odločila, še preden bi jo lahko zapečatili sodniki.

Toda preiskovalci so kljub temu odločeni, da ne bodo odnehali, pa čeprav menijo, da jim bo pred sodišči uspelo le proti nekdanjim sodelavcem tistih koncentracijskih taborišč, ki so bila namenjena izključno množičnemu ubijanju. Preiskave širijo tudi na morilske skupine, ki so obračunavale z nasprotniki nacizma. Za mnoge v Nemčiji je pozno preiskovanje nacističnih zločinov tudi simbolno sporočilo mlajšim generacijam, ki o medvojnem delovanju svojih starih očetov in starih mam pogosto ne vedo veliko, saj številni o tem molčijo ali pa so molčali do svoje smrti. Znano je pozno priznanje pisatelja Günterja Grassa, sociolog Jörg Becker pa je zdaj odkril, da je bil član Waffen SS tudi igralec Horst Tappert, ki je dolga leta igral priljubljenega inšpektorja Derricka. Televizijsko nadaljevanko so predvajali v več kot sto državah sveta, kjer niso vedeli, da občudujejo nekdanjega nacista.

Povsem mogoče je, da je bil pokojni igralec vpoklican na silo, saj je bil ob vstopu v razvpite Hitlerjeve enote leta 1943 star komaj devetnajst let. A tega verjetno ne bomo nikoli izvedeli, kajti Tappert je svojo temačno skrivnost odnesel v grob. Mnogi Nemci zdaj hočejo razjasniti vsaj tiste primere, ki jih še lahko, ne le zaradi spoštovanja do milijonov žrtev nacizma, ampak tudi zato, da bi mladim generacijam še bolj približali resnico. Kot kaže proces proti Beate Zschäpe, edini preživeli članici morilske neonacistične skupine iz vzhodnonemškega Zwickaua, mladi ponekod še vedno olepšujejo nacistično preteklost in celo ubijajo v imenu rasno čiste Nemčije.