Bagdad - V Bagdadu se je danes začelo nadaljevanje sojenja šestim iraškim obtožencem zaradi genocida nad Kurdi med operacijo Anfal.
Na omenjenem sojenju zaradi poboja okoli 182.000 Kurdov leta 1988 prvič ni soobtoženega nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina, ki je bil 30. decembra usmrčen zaradi obsodbe v sodnem procesu zaradi zločinov proti človečnosti v pokolu 148 šiitov v vasi Dudžail leta 1982.
Ob pričetku sojenja je glavni sodnik Mohamed al Orejbi al Kalifah povedal, da so po prejetju obvestila z iraškega vrhovnega sodišča o Huseinovi usmrtitvi prekinili sodni postopek proti nekdanjemu iraškemu diktatorju.
V okviru operacije Anfal je v letih 1987 in 1988 potekalo množično prisilno preseljevanje Kurdov na severu Iraka. Pri tem je bilo opustošenih okoli 3000 vasi in ubitih najmanj 10.000 Kurdov, po nekaterih podatkih pa je življenje izgubilo celo več kot 180.000 Kurdov. Obtoženci trdijo, da je šlo za legitimno operacijo proti kurdskim upornikom v času, ko je bil Irak v vojni z Iranom.
Svet poziva Irak, naj ne usmrti Huseinovih soobsojenih
Tudi danes se krepi pritisk na iraškega premiera Nurija al Malikija , naj zadrži izvršbo smrtne obsodbe nad sodelavcema in soobsojenima nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina, Barzanom Ibrahimom al Tikritijem in Avadom Ahmedom al Bandarjem. Tako je organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch (HRW) danes opozorila, da bi usmrtitve še dodatno poudarile "moteče nespoštovanje človekovih pravic in vladavine prava s strani iraške vlade".
"Usmrtitev dvojice, ne glede na to, v kako grozne zločine sta bila vpletena, je kruta in nečloveška kazen, ki bo že tako sporen proces spravila še na slabši glas," je v sporočilu za javnost zapisal direktor HRW Richard Dicker. Konec preteklega tedna je tudi novi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun "odločno pozval" iraško vlado, naj odloži prihodnje usmrtitve.
Usmrtitev Huseinovih sodelavcev v prihodnjih dveh dneh
Iraški premier al Maliki je v soboto napadel kritike Huseinove usmrtitve in dejal, da bo ponovno preučil odnose z državami, ki kritizirajo usmrtitev, saj naj bi bila Huseinova usmrtitev iraška notranja zadeva. Zaradi ostrih kritik z vsega sveta so usmrtitvi al Tikritija in al Bandarja že večkrat preložili, tiskovni predstavnik iraške vlade Ali al Daba pa je v nedeljo za arabski program britanske televizijske mreže BBC dejal, da bi ju lahko usmrtili v prihodnjih dveh dneh.
K hitri usmrtitvi al Tikritija in al Bandarja je danes pozval vpliven šiitski politik Abdel Aziz al Hakim. "V imenu iraškega naroda zahtevamo, da (iraški) premier in vlada pospešijo izvršitev smrtnih kazni tistih zločincev, ki so bili obsojeni," je dejal al Hakim, sicer vodja največje iraške šiitske stranke, Vrhovnega sveta islamske revolucije v Iraku (SCIRI). Ob tem je oblasti še pozval, naj sprejmejo pravne ukrepe proti drugim obtoženim in tako zadostijo pravici.
Nova ameriška strategija
Medtem svet nestrpno pričakuje novo ameriško strategijo za izboljšanje razmer v Iraku, ki naj bi jo ameriški predsednik predstavil še ta teden. Avstralija je tako danes že sporočila, da ne bo poslala dodatnih vojakov v Irak, čeprav podpira ameriški načrt, ki naj bi po pričakovanjih predvideval namestitev dodatnih ameriških sil v državi. "Avstralija nima namena spreminjati števila svojih vojakov v Iraku," je danes dejal avstralski zunanji minister Alexander Downer.