Tudi razprava pod moderatorstvom Susan Page iz časopisa USA Today pa je pokazala globoke politične, gospodarske in druge razlike, ki razdvajajo sodobne ZDA. Začela se je seveda z epidemijo novega koronavirusa, ki je v ZDA zahtevala že več kot 210.000 življenj. Kamala Harris je sedanjo republikansko administracijo obtožila zgodovinskega neuspeha ter, kot je razkril novinar Bob Woodward, prikrivanja resnične nevarnosti. Mike Pence je spomnil na zgodnjo prepoved letalskega prometa s Kitajsko, ki ji je demokratski predsedniški kandidat Joe Biden nasprotoval, ter na razvoj zdravil in cepiv. Omenil je tudi prašičjo gripo v času demokratov Baracka Obame in Bidna, ki bi, če bi bila enako morilska kot covid-19, ubila več milijonov Američanov.
Sam se je moral zagovarjati zaradi vse več okuženih in bolnikov v Beli hiši, podpredsedniška kandidata pa sta se prepirala še o mestnih in rasnih nemirih, ki so v zadnjih mesecih pretresali Ameriko. Različnih mnenj sta bila tudi o gospodarskem razvoju države. Harrisova sedanjo administracijo vidi kot prvo v zgodovini ZDA, ki bo Belo hišo zapustila z več brezposelnimi kot ob nastopu ter z visokim dolgom, Pence je raje poudaril rast gospodarstva in zaposlovanja pred epidemijo, doseženo z nižanjem davkov in regulacij. Morebitna demokratska administracija bo to po njegovem prepričanju uničila, njegova nasprotnica pa je napovedala uporabo denarja, pridobljenega z nekaterimi višjimi davki, za infrastrukturo, izobraževanje, varovanje okolja in podobno.
Kamala Harris je stranko svojega tekmeca obtožila uničevanja zdravstvenega zavarovanja Obamacare, za republikance ta prinaša več škode kot koristi. Nasprotnika sta se prepirala tudi o varovanju okolja. Republikanski podpredsednik je demokratom pripisal obračun s pridobivanjem fosilnih goriv s frackingom, hidravličnim lomljenjem kamnin, ki je ZDA prinesel energetsko neodvisnost ter manj izpustov CO2. Kalifornijska senatorka je republikancem očitala izstop iz pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, kamor bosta z Bidnom vrnila državo, če bosta le dobila priložnost za to. Pence ni zanikal podnebnih sprememb, navedel pa je tudi strokovna mnenja, da danes ni več orkanov kot pred stoletjem ter kalifornijske požare pripisal slabi skrbi za gozdove. Pariški sporazum bi po njegovem samo škodil ameriškim delovnim mestom.
V zunanji politiki je Harrisova republikansko administracijo obtožila nespoštovanja dobrih odnosov z zavezniki ter večje naklonjenosti do diktatorjev, Pence je poudaril uspehe proti teroristom in druge zunanjepolitične dosežke. Prihodnji podpredsednik ali podpredsednica ZDA imata popolnoma različna stališča tudi o imenovanju konservativne Amy Coney Barrett za vrhovno sodnico ZDA ter v povezavi s tem o zvezni pravici do prekinitve nosečnosti. Kamala Harris pravi, da se bo vedno bojevala za pravico žensk do samostojnega odločanja o tem, ni pa hotela povedati, ali bodo demokrati vrhovnemu sodišču poskušali dodati več svojih sodnikov.
Pence pa ni neposredno odgovoril na vprašanje, ali bodo sprejeli morebitni volilni poraz. Prepričan, da bodo zmagali, je raje spomnil na triletno demokratsko spodkopavanje sedanje administracije z neupravičenim nadzorom FBI, preiskavo Roberta Muellerja in poskusom razrešitve. Za zdaj pa je najpomembnejša uganka, koga so volivci prepoznali za zmagovalca debate, pa čeprav tudi tu odgovor ni bil enopomenski. Levousmerjeni opazovalci so po debati dali prednost Kamali Harris, konservativni Miku Penceu. Zvezda prve in edine podpredsedniške debate pa je bila tudi muha, ki je sedela na njegovih laseh.
Med tistimi, ki so čestitali Penceu, je bil seveda tudi predsednik Donald Trump, ki pa svojemu nasledniku vendarle ni prepustil večera. »Hej, mogoče me prepoznate, sem vaš najljubši predsednik!« je v svojem znanem slogu še pred podpredsedniško debato pred Belo hišo naznanil svojo ozdravitev. Covid-19 je bil menda prikriti blagoslov, saj je lahko sam preizkusil najnovejša zdravila, med njimi še posebej koktajl protiteles farmacevtskega podjetja Regeneron. Američanom je obljubil, da bodo kmalu dostopna tudi njim, zagrozil pa je Kitajski, ki bo po njegovih besedah plačala za vse, kar je naredila njegovi državi.
Po zadnji predsedniški debati je leta 2016 precej točna agencija Rasmussen Reports dala Bidnu kar deset odstotnih točk prednosti. Zato bodo opazovalci ameriških volitev natančno opazovali odmeve na podpredsedniško soočenje, pa čeprav ta doslej niso preveč vplivala na javno mnenje.