Kljub nasprotovanju opozicije v mestnem svetu in berlinskih najemodajalcev je zakon torej prešel vse ovire razen ene: čaka ga še ustavna presoja, saj so lastniki nepremičnin prepričani, da z omejevanjem najemnin posega v ustavno pravico prostega razpolaganja z zasebno lastnino, in so na nemško ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti. Kljub temu zakon od 23. februarja velja in bo, če bo prestal tudi ustavno presojo, po besedah berlinskega župana Michaela Müllerja postal zgled tudi drugim nemškim mestom, ki se srečujejo s še bolj divjo rastjo najemnin kot Berlin.
Zamrznitev na ravni 18. junija 2019
Zdaj je torej tudi uradno veljavno, da bodo najemnine v Berlinu za pet let zamrznjene na ravni, na kateri so bile 18. junija lani, glede na starost, velikost in opremljenost stanovanj pa so določeni tudi najvišji mogoči zneski, ki se gibljejo okrog 11 evrov na kvadratni meter stanovanja. Ker so ponekod najemnine že na presečni datum presegale v zakonu določene zgornje meje, bodo najemniki, če je preseganje več kot dvjsetodstotno, od najemodajalcev lahko zahtevali njeno znižanje. Ker so za najemodajalce, ki bi kršili zakon, predvidene globe do pol milijona evrov, se ti zahtevam za znižanje najbrž ne bodo pretirano upirali.
Toda po prepričanju berlinskega združenja najemnikov ni prav, da je mestna uprava zakon oblikovala tako, da morajo (ne)skladnost z njim ugotavljati najemniki sami in da morajo sami tudi ukrepati, če si hočejo znižati najemnine na zakonsko določeno mejo, je za Der Tagesspiegel dejala direktorica tega združenja Wiebke Werner.
Lastniki nepremičnin Berlinu napovedujejo propadanje
Po drugi strani pa »najemninski kapici«, kot v Nemčiji pravijo omenjenemu berlinskemu zakonu, lastniki nepremičnin napovedujejo kratko življenje. »Nikjer na svetu ni omejitve najemnin, ki bi v praksi delovala. Mesta ali propadajo – kot se to dogaja z Ženevo in Lizbono – ali pa ljudje na stanovanje čakajo trideset let, kot je to v Stockholmu,« je za Die Welt dejal predstavnik Združenja lastnikov Haus und Grund (Hiša in zemljišče) Kai Warnecke. Napovedal je, da se bodo investitorji zaradi te omejitve začeli izogibati Berlinu in da bo mesto začelo propadati.
Zakonska zamrznitev najemnin bo v Berlinu zajela okrog 1,5 milijona od skupno 1,9 milijona najemniških stanovanj. Čeprav najemnine v Berlinu sploh niso med najvišjimi med evropskimi prestolnicami in niso bistveno višje niti od ljubljanskih, je mestni svet zakon sprejel zaradi zelo hitre rasti najemnin v zadnjih nekaj letih. Prav v Berlinu je bila namreč rast najemnin med največjimi v Nemčiji in v zadnjih nekaj letih so se te v mestu podvojile. Zaradi tega so se vrstili številni protesti najemnikov, ki so zahtevali ustavitev te divje rasti.