Tiskane izdaje
Mohamed Džavad je nedoločene starosti, saj njegovi družinski člani trdijo, da je bil ob aretaciji star 12 let, ameriška vojska pa naj bi mu skenirala kosti in ugotovila starost 17 let. Vsekakor je bil najmlajši ujetnik zloglasnega taborišča za teroristične osumljence, kjer zaradi mladoletnosti pa tudi zato, ker je bil nedolžen, ne bi smel biti. Džavad je v Kabulu dejal, da je vesel, da je na prostosti, njegovi sorodniki pa so opisali, kaj jim je povedal o dolgih letih trpljenja.
Ameriški vojaški sodnik polkovnik Stephen Henley ga je lani oktobra oprostil obtožnice, ker je bila ta pridobljena z mučenjem. Džavad je najprej zanikal napad na ameriška vojaka in prevajalca, nato pa priznal, ker so ga v afganistanskem zaporu zverinsko mučili in mu grozili s pobojem družine. Potem je priznal vse, kar so hoteli, Američani pa so zgodbo povzeli in ga zlorabljali še v Guantanamu, ko je spet začel govoriti, da ni kriv.
Vsi v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu sicer niso bili brez vesti in sčasoma se je primer začel rušiti. Septembra lani je odstopil glavni tožilec v primeru, ker je ugotovil, da so nadrejeni skrivali dokaze, ki bi bili v prid obtožencu. Med drugim tudi to, da je bil Džavad eden od treh, ki so priznali, da so vrgli omenjeno granato v Kabulu.
Šele pred kratkim je primer v roke dobila zvezna sodnica Ellen Huvelle, ki ga je ukazala vrniti domov. V Kabulu so mladeniča z dolgo brado, domnevno starega okrog 21 let, pričakali z državnimi častmi. Najbolj so bili veseli sorodniki, ki so ga videli prvič po sedmih letih, ko ga je stric Abdul Kan poslal po čaj in se ni več vrnil. Družina je mislila, da so ga ugrabili, in šele po devetih mesecih so preko Rdečega križa izvedeli, da je v Guantanamu.
