Največja skrb bo gospodarsko okrevanje

V osrednji dvorani hrvaškega sabora bo danes ustanovno zasedanje novega parlamenta, desetega po vrsti. Do konca tedna bo sabor, ki ga bo vodil dosedanji predsednik Gordan Jandroković, predvidoma potrdil novo vlado, ki naj bi v petek že opravila prvo sejo v novi sestavi in v proceduro poslala tudi dolgo pričakovani zakon o popotresni obnovi Zagreba.

Povolilni postopki so potekali precej hitro, skoraj najhitreje do zdaj. Le slaba dva tedna po volitvah na začetku meseca je hrvaški predsednik Zoran Milanović na podlagi uradnih izidov volitev že podelil mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu premieru Andreju Plenkoviću. Po srečanju s Plenkovićem je Milanović ocenil, da bo podpora najmanjše možne saborske večine 76 poslancev v 151-članskem parlamentu verjetno zadostovala za izvajanje štiriletnega mandata nove vlade. Plenković je takrat napovedal, da bo nova vlada imela 16 ministrstev, torej štiri manj kot dosedanja. V vladi bodo štirje podpredsedniki, tudi Boris Milošević iz vrst srbske manjšine.

Plenković je poudaril, da bo manjša vlada lažja za upravljanje, kot je bila dosedanja. Povedal je, da bo nekoliko manj državnih uradnikov, a da, čeprav je racionalizacija delovnih mest eden od ciljev njegove vlade, ni treba pričakovati, da bo manj ministrstev avtomatično pomenilo zmanjševanje števila vladnih uslužbencev.



O tem, kakšna bo »nova« vlada, ki jo bo vodil »stari« predsednik, so na Hrvaškem mnenja različna. »Nova vlada za čas, ko bo vse po starem,« menijo nekateri, drugi, na primer novinar Globusa Zoran Petrušić, opozarjajo, da je to »nova vlada novega HDZ«.
 

Najprej HDZ, nato še Hrvaška

Povolilno dogajanje je pokazalo, da namera predsednika HDZ Andreja Plenkovića, da stranko spremeni iz nacionalistične v konservativno formacijo desne sredine, že kaže prve rezultate. Marsikdo se še spomni, kako je Plenković po zmagi na volitvah leta 2016 napovedal, da bo »najprej spremenil oziroma preoblikoval HDZ, nato še Hrvaško«. Slišalo se je patetično in prevzetno. Stranko je začel temeljito spreminjati, rešil se je ekstremnega desnega krila ter ga »poslal« pod okrilje estradnika Miroslava Škora in njegovega Domovinskega gibanja. Napovedano preoblikovanje Hrvaške še zdaleč ni končano. Plenković in njegova ekipa ne skrivata, da jih je strah jesenskega odziva volivcev, ko se bodo pokazale prve posledice gospodarske krize zaradi pandemije covida-19.

»Novo vlado čakajo težke preizkušnje. BDP se bo precej znižal, napovedi kažejo, da skoraj gotovo za najmanj devet odstotkov, brezposelnost bo večja, veliko podjetij čaka stečaj. Osrednja naloga vlade bo zato okrevanje gospodarstva. Tega pa ne bo brez ostrih rezov in strukturnih reform, tudi na področju delovanja državne uprave, lokalne samouprave in pravosodja, za katero bo nujna sprememba ustave. Za ta korak bo treba zbrati dvetretjinsko večino v saboru, kar bo velik zalogaj,« je za Delo ocenil nekdanji hrvaški predsednik Ivo Josipović.