Nenadoma sem dojel, da smo mi vsi v izposojenem času. Dojel sem celo to, da je čas vedno samo izposojen, agent, ki nam ga posoja, pa svoje plačilo vedno zahteva ravno takrat, ko smo najmanj pripravljeni nanj, tako da si moramo izposoditi še več časa.«Tako ugotavlja Elio Perlman, pripovedovalec v romanu Pokliči me po svojem imenu Andréja Acimana. Za nas ni tako zelo pomembno, na kaj se je nanašalo njegovo spoznanje o izposojenem času, vendar imamo v prsih tisti isti občutek tesnobe zaradi agenta, ki zahteva, da mu plačamo dolg v trenutku, ko na to nismo niti najmanj pripravljeni. Zato smo si prisiljeni izposoditi še večTako ...