Namesto premirja – kopenska ofenziva?

Meja z Gazo – Po propadlem poizkusu prekinitve ognja, kjer palestinsko gibanje Hamas praktično ni imelo »pravice glasovanja«, so izraelske sile obnovile bombardiranje območja Gaze, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je napovedal stopnjevanje napadov. Humanitarne razmere v Gazi so strašljive.

Upanja, da se spopad med Izraelom in Hamasom, v katerem je bilo ubitih dvesto Palestincev in en Izraelec, končuje, je bilo hitro konec. Le nekaj ur po tem, ko Hamas ni sprejel prekinitve ognja, o kateri se egiptovski predlagatelji z njim sploh niso posvetovali, so izraelske sile ponovno začele bombardirati območje Gaze, proti Izraelu pa je zopet poletelo več deset Hamasovih raket. Okoli območja Gaze se iz ure v uro povečuje izraelska vojaška navzočnost. Okoli palestinske enklave je razporejenih približno 30.000 izraelskih vojakov in desetine tankov. Nebo preletavajo bombniki. Iz Gaze proti izraelskim mestom letijo Hamasove rakete. Premirje? Slaba šala.

Razširjanje konflikta

Izrael je spretno izkoristil egiptovsko »darilo« in Hamas še bolj stisnil v kot. Še več – zdi se, da bodo izraelske oblasti – tako pravijo naši viri – Hamasovo zavrnitev vsiljene prekinitve ognja izkoristile za začetek kopenske ofenzive, ki bo konflikt še dodatno razširila. To bi bil za globoko travmatizirano, izčrpano in ponižano prebivalstvo Gaze verjetno usoden udarec.

Poročilo Združenih narodov, ki smo ga danes dobili iz Gaze, namreč jasno priča o strašljivih posledicah izraelskega devetdnevnega bombardiranja in že sedem let trajajoče ekonomske blokade palestinske enklave. Zaradi izraelskega bombardiranja je moralo svoje domove – predvsem na severu Gaze – zapustiti več deset tisoč ljudi. Od tega se jih je 18.000 zateklo v prostore ZN.

Zgodaj zjutraj je bilo z izraelske strani okoli 100.000 ljudi pozvanih, naj nemudoma zapustijo svoje domove. Med bombardiranjem je bilo po poročilu ZN iz Gaze kljub stalnemu izraelskemu zagotavljanju, da napadajo le vojaške cilje, poškodovanih 79 šol in 23 zdravstvenih ustanov. Kar 600.000 ljudi – tretjina prebivalstva območja Gaze – ima ogrožen dostop do vode, 25.000 otrok, ki so v zadnja leta zaradi vojne izkusili smrt v družini, izgubo doma ali bili ranjeni, nujno potrebuje psihosocialno pomoč. »Vsak dan je huje,« drug za drugim ponavljajo naši sogovorniki iz Gaze. A ne le iz Gaze.

Ena vodilnih izraelskih bork za človekove pravice in tiskovna predstavnica vplivne nevladne organizacije B'Tselem Sarit Mihaeli, ki so jo izraelski vojaki med snemanjem dokumentarca na zasedenih palestinskih ozemljih na Zahodnem bregu lansko leto ustrelili v nogo, se boji, da bosta tudi tokratno izraelsko bombardiranje območja Gaze in Hamasovo raketiranje Izraela raven človekovih pravic na obeh straneh še dodatno znižala. Kar se zlorabe človekovih pravic tiče, je vedno mogoče iti še niže, je v Jeruzalemu povedala Sarit. »Zdi se, da se nikoli ničesar ne naučimo. Po vsaki eskalaciji nasilja je vse skupaj le še slabše. Na vseh straneh. V Izraelu se krepi desnica, v Gazi pa vladavina Hamasa. Ne enih ne drugih ne zanimajo naša opozorila o eklatantnih kršitvah človekovih pravic,« pravi profesionalna aktivistka in avtorica dokumentarnih filmov o zasedenih palestinskih ozemljih na Zahodnem bregu.

Začarani krog sovražnosti

»Kar se stanja človekovih pravic tiče, so bili zadnji tedni grozljivi. V Izraelu, na Zahodnem bregu, v Gazi. Od ugrabitve do ostudnega umora treh judovskih fantov in kolektivnega izraelskega maščevanja na Zahodnem bregu – številnih aretacij, ki so sledile. Od maščevalnega umora palestinskega dečka do bombardiranja Gaze in raketiranja Izraela. Med žrtvami v Gazi so večinoma civilisti, ki zopet plačujejo največjo ceno. Na obeh straneh. To bilo imelo zelo negativne in dolgoročne posledice. Začarani krog sovražnosti se bo nadaljeval. Kršenje človekovih pravic se seveda dogaja tudi zunaj konteksta konflikta – s širjenjem judovskih naselbin na Zahodnem bregu, z napadi na priseljence in s priseljenskimi napadi na Palestince, uničevanjem palestinskih domov, z deložacijami v vzhodnem Jeruzalemu,« razlaga predstavnica izraelske organizacije, ki se že dolga leta bori z represivnim aparatom judovske države, ki množično krši človekove pravice Palestincev.

»Vedno pravijo, da je vojna in da se 'take reči' v vojnah dogajajo. Tega ne smemo sprejeti. Obstajajo zakoni, konvencije in pravila, ki se jih je treba držati. Tako v miru kot v vojni. Na vseh straneh. Zato obstajajo. Mir lahko prinese le spoštovanje zakonov. Rešitev je lahko le politična,« odločno pravi Sarit Mihaeli, ki se zelo dobro zaveda sizifovega dela, ki ga v Sveti deželi, »nepravnem in nepravičnem okolju«, opravljajo borci za človekove pravice.