Tiskane izdaje
Bruselj - EU je danes v Bruslju prižgala zeleno luč za napotitev 200-članske opazovalne misije v Gruzijo do 1. oktobra, so sporočili diplomatski viri v Bruslju. Francoski diplomat Pierre Morel je posebni predstavnik Evropske unije za usklajevanje odzivanja sedemindvajseterice na krizo v Gruziji. Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je danes v Tbilisiju obljubil poglobitev odnosov zavezništva z Gruzijo.
Države članice EU so potrdile pravno podlago za namestitev opazovalne misije, ki naj bi bila sprva do 1. oktobra nameščena okoli Južne Osetije in Abhazije v zameno za umik ruskih vojaških sil z nesporno gruzijskega ozemlja do 10. oktobra.
EU sicer upa, da bo dolgoročno opazovalce mogoče namestiti tudi v Južni Osetiji in Abhaziji, ki ju je Rusija priznala kot neodvisni državi. Toda v Moskvi vztrajajo, da bi morala EU za napotitev misije v Južni Osetiji in Abhaziji dobiti dovoljenje neodvisnih južnoosetijskih in abhazijskih oblasti, ki jih EU ne priznava.
Evropska komisija pa je danes potrdila, da je za obnovo Gruzije pripravljena nameniti do 500 milijonov evrov. O tem so zunanji ministri govorili že v začetku septembra na neformalnem srečanju v Avignonu, ko so se dogovorili, da naj bi EU za obnovo Gruzije v treh letih skupaj namenila milijardo evrov - pol milijarde iz skupnega proračuna, pol milijarde pa še članice posamično.
Predlog Evropske komisije za obnovo Gruzije, imenovan sveženj za stabilizacijo in rast Gruzije, naj bi danes potrdili zunanji ministri. Denar naj bi bil v obdobju 2008-2010 namenjen predvsem za begunce in ljudi, preseljene znotraj države, gospodarsko okrevanje, finančno trdnost in infrastrukturo.
Posebni predstavnik EU za Gruzijo je Pierre Morel
Francoski diplomat Pierre Morel je posebni predstavnik Evropske unije za usklajevanje odzivanja sedemindvajseterice na krizo v Gruziji, so danes v Bruslju odločili vodje evropskih diplomacij. Od oktobra 2006 je bil posebni predstavnik EU za Srednjo Azijo. Morel, ki je po poklicu pravnik, je sicer med drugim deloval kot francoski veleposlanik v Gruziji, Rusiji, na Kitajskem, v Turkmenistanu in v Mongoliji.
Prva Morelova naloga bo pripraviti mednarodna pogajanja o krizi v Gruziji, ki se začnejo 15. oktobra v Ženevi.
K vzpostavitvi novega položaja posebnega predstavnika EU za Gruzijo so pozvali evropski voditelji 1. septembra na izrednem vrhu, sklicanem zaradi krize med Gruzijo in Rusijo, v Bruslju. EU že ima posebnega predstavnika za Južni Kavkaz. To nalogo opravlja švedski diplomat Peter Semneby.
Generalni sekretar Nata za poglobljene odnose z Gruzijo
Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je danes v Tbilisiju obljubil poglobitev odnosov zavezništva z Gruzijo in napadel Rusijo zaradi njene "nekritične" rabe sile v avgustovski vojni na gruzijskem ozemlju. De Hoop Scheffer je sicer spregovoril ob prvem srečanju komisije Nato-Gruzija, ustanovljene po gruzinsko-ruskih spopadih.
"Ruska raba sile je bila nekritična in Rusija mora zdaj izpolniti vse elemente načrta v šestih točkah ... vključno z dogovorom o izvedbi, ki je bil dosežen pretekli teden," je de Hoop Scheffer povedal v gruzijski prestolnici. S tem je imel v mislih načrt EU, ki je bil potrjen med pogajanji avgusta, dopolnjen pa 8. septembra, in katerega cilj je zagotoviti vrnitev ruskih sil na položaje, ki so jih zasedale pred konfliktom.
O komisiji Nato-Gruzija
Generalni sekretar zavezništva je spregovoril ob prvem srečanju novoustanovljene komisije, ki se ga poleg njega udeležuje 26 veleposlanikov članic Nata, na drugi strani pa gruzinsko delegacijo vodi gruzinski predsednik Mihail Sakašvili. Veleposlaniki se bodo sestali tudi s predstavniki gruzinskega parlamenta, med drugim pa naj bi obiskali tudi mesto Gori, ki leži praktično na meji z Južno Osetijo in je bilo v bojih precej poškodovano.
Komisija bo "delovala tako, da bo okrepila in pohitrila naše sodelovanje in povezovanje", je povedal gruzinski predsednik, ki je na začetku javno pozdravil njeno ustanovitev. Po mnenju de Hoopa Schefferja bo medtem nova komisija omogočala "poglobljene pogovore o regionalni varnosti in pomagala pri želji zveze za nadaljnjo okrepitev odnosov med Natom in Gruzijo".
O priključevanju Gruzije zvezi Nato
Sakašvili je ob tem tudi pozval k pospešitvi postopka priključevanja Gruzije zvezi Nato. De Hoop Scheffer pa je poudaril, da so v Gruziji potrebne dodatne demokratične reforme, s katerimi bi dosegla standarde Nata in cilj priključitve vojaškemu zavezništvu. "Kljub težkim razmeram pričakujemo, da bo Gruzija ostala na poti demokracije in reform. Predanost tem temeljnim vrednotam ostaja za Gruzijo ključna na njeni poti v severnoatlantsko zavezništvo," je pojasnil generalni sekretar Nata.
Medtem ko ostaja nejasno, kako bo avgustovski konflikt z Rusijo vplival na gruzinska prizadevanja za priključitev Natu, pa dvodnevni obisk njegovih predstavnikov pomeni jasen znak podpore zahodni zaveznici. Rusija je močno nenaklonjena ideji širitve zveze Nato na ozemlje nekdanje Sovjetske zveze, še posebno Gruzije in Ukrajine.
Mednarodna pogajanja o Gruziji preložena za nekaj dni
Mednarodna pogajanja o Gruziji, ki naj bi se po prvotnih načrtih začela 15. oktobra v Ženevi, bodo zaradi natrpanega urnika EU za nekaj dni preložena, je danes v Bruslju po koncu zasedanja zunanjih ministrov v imenu predsedstva EU povedal vodja francoske diplomacije Bernard Kouchner.
"Rekli smo 15. oktober, a to je bila napaka. Očitno bodo morala biti nekoliko pozneje, saj je takrat vrh EU," je pojasnil Kouchner. Evropski voditelji se namreč na vrhu v Parizu sestanejo 15. in 16. oktobra. Tudi donatorska konferenca za Gruzijo bo iz enakega razloga najverjetneje pripravljena v drugi polovici oktobra.
Kouchner odločno brani dogovore z Rusijo, dosežene pod okriljem francoskega predsedstva
Za začetek mednarodnih pogajanj o Gruziji, konkretno o "vidikih varnosti in stabilnosti v Abhaziji in Južni Osetiji", sta se 8. septembra v Moskvi dogovorila predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Dogovorila sta se tudi za namestitev misije EU v Gruziji do 1. oktobra v zameno za umik ruskih sil do 10. oktobra.
Kouchner je danes odločno branil dogovore z Rusijo, dosežene pod okriljem francoskega predsedstva, ki so doslej naleteli na številne kritike, češ da niso dovolj jasni in da EU ni dovolj odločno branila svojega stališča, da ne priznava gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije kot neodvisnih držav, kar je sicer storila Rusija.
"Pogajanja so bila težka, tako v Moskvi kot v Tbilisiju, predvsem pa v Moskvi," je poudaril Kouchner. "Sporazum ni popoln dokument, vendar mirovni sporazum na začetku nikoli nikoli nikoli ni popoln dokument," je branil dosežke francoske diplomacije. "Francosko predsedstvo je storilo, kar je lahko. Imamo prvi dokument," je poudaril.
"Pomembno je, da imamo koledar," je nadaljeval Kouchner. Imamo dva datuma: 1. oktober, rok namestitve opazovalne misije EU, in 10. oktober, rok za umik ruskih vojaških sil z nesporno gruzijskega ozemlja, tudi iz zaščitnih con okoli Abhazije in Južne Osetije, je pojasnil francoski minister. "Seveda bi si želeli več, a za poroko sta potrebna dva," je še poudaril.
Zavrnil je tudi "kritike" generalnega sekretarja zveze Nato Jaapa de Hoopa Schefferja, ki je po pisanju britanskega časnika Financial Times dejal, da je ohranitev ruskih sil v Južni Osetiji in Abhaziji "nesprejemljiva". "De Hoop Scheffer je te kritike zanikal, češ da je zgolj izrazil zaskrbljenost, ali se bo ruska stran držala dogovora," je še pojasnil.
