Tiskane izdaje
Bruselj – Četudi zbliževanje stališč o tem, ali naj Ukrajina krene proti vzhodu ali zahodu, sploh ni bilo pričakovano, je na srečanju ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova s kolegi iz EU presenetila ostrina tonov.
Vodja ruske diplomacije je že pred srečanjem v Bruslju bentil nad »nesramnim odzivom« na dogajanje v Ukrajini. V Bruslju ni bilo premikov. Lavrov je ne glede na evropske očitke o pritiskih na Kijev govoril o pravici vsake države do odločanja o svoji prihodnji poti. Bolj ali manj enako je bilo sporočilo Evrope. Tako britanski zunanji minister William Hague kot njegov odhajajoči nemški kolega Guido Westerwelle sta ocenila, da mora Ukrajina suvereno odločiti o lastni prihodnosti.
V času, ko Kremelj pripravlja konkretno pomoč napol bankrotirani Ukrajini, pa Unija še okleva. Širitveni komisar Štefan Füle je začel le omenjati korake, s katerimi bi odgovorili na ukrajinske gospodarske in finančne težave. Kljub temu na obzorju ni videti premikovov, čeprav so minili že trije tedni od ukrajinskega »njet« podpisu asociacijskega sporazuma z EU; temu se v Kijevu niso povsem odrekli, marveč so ga le odložili v prihodnost. Sporočilo Bruslja pa ostaja: vrata za Ukrajino so odprta.
Hague je opozoril, da ukrajinska zgodba postaja breme za odnose med EU in Rusijo, ki je v očeh Bruslja strateška partnerica. Unija na drugi strani opozarja, da bo nadaljevala pogovore z Moskvo na vseh področjih, tudi na tistih, na katerih imata različna stališča. Tako se na januarskem vrhu EU–Rusija ne bodo mogli ogniti niti vprašanju Južnega toka. To je po negativnem mnenju Bruslja o njegovi skladnosti z evropsko zakonodajo še ena vroča tema, ki ne more biti obravnavana izven ukrajinskega konteksta.
Sloveniji je v skupini članic EU, ki imajo večje razumevanje za ravnanje Moskve. »Brez dialoga z Moskvo bomo težko poiskali rešitev,« je v Bruslju ocenil slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Opozoril je, da je Rusija svetovni igralec, ki je za EU ključni partner pri ukvarjanju s številnimi vprašanji. Na širšem območju, ki ga sestavljajo tako članice Unije in države vzhodnega partnerstva kot tudi Rusija, da bi se morali tesneje gospodarsko povezovati, saj so »naša globalna konkurenca« drugi deli sveta, denimo Indija ali Severna Amerika.
Boj za Ukrajino vstopa v novo fazo
Evropska stran je po besedah visoke predstavnice EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Catherine Ashton opozorila, da bo Rusija imela koristi od vzhodnega partnerstva Unije s šestimi postsovjetskimi državami in da bodo vsekakor upoštevane njihove tradicionalne vezi z Moskvo. Lavrovovi očitki, da se je z obiskom v Kijevu (srečal se je tudi z demonstranti na Majdanu) vpletala v notranje zadeve Ukrajine, se ji ne zdijo smotrni. Navsezadnje, da je Ukrajina del vzhodnega partnerstva in predsednik Viktor Janukovič, ki ga je obiskala, je vedno govoril, da bo podpisal sporazum.
»Ne bi smeli delovati v vzdušju pritiskov«
Ashtonova, ki vodi zasedanja zunanjih ministrov, je pojasnila, da ne bi smeli delovati v »vzdušju pritiskov«. Države da lahko imajo takšne ali drugačne sporazume z različnimi državami. V evropski diplomaciji prevladuje prepričanje, da je Ukrajina žrtev ruskega izsiljevanja in pritiskov. Z njimi da poskuša Moskva odriniti Ukrajino z evropske poti in zvabiti v evrazijsko carinsko unijo pod nadzorom Kremlja. Že danes naj bi bila na mizi rusko-ukrajinskih medvladnih posvetovanj kopica skupnih projektov na področju kmetijstva, energije in prometa.
Lavrov je bil ob odhodu iz bruseljske palače Justus Lipsius redkobeseden. »Vsi morajo spoštovati suverenost vsake države, vključno z Ukrajino. Vsi ljudje imajo pravico, da se odločijo, kako bodo razvijali svojo državo,« je povedal ruski zunanji minister. Pogovor z evropskimi kolegi je sicer potekal v kontekstu priprav na vrh EU-Rusija januarja, toda ukrajinski ne asociacijskemu sporazumu z EU pred vrhom vzhodnega partnerstva v Vilniusu je obremenil pogovore med »strateškima partnericama«.
Kosilo evropskih kolegov z Lavrovom je bilo napeto, četudi so bili zunanji ministri manj kritični kot v zadnjih javnih nastopih. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je ponazoril napetost z argumentacijo ruske strani za mizo.
Tako je Lavrov na argumente tistih, ki so govorili, da bi glede na dogajanje na Trgu neodvisnosti Kijev moral podpisati sporazum z Evropsko unijo, odgovoril, da bi po analogiji po protestih v Parizu morali preklicati zakon o porokah istospolnih partnerjev, če bi hoteli dosledno upoštevati sporočila demonstracij in glas ulice.
Zasedanje zunanjih ministrov Unije je že tako minilo v čedalje ostrejših tonih. Skupna evropska linija je, da se mora Ukrajina sama odločiti glede prihodnosti. Torej za zbliževanje z EU. Švedski zunanji minister in odločen zagovornik vzhodnega partnerstva Carl Bildt je opozoril, da Rusija sistematično vodi kampanjo proti asociacijskemu sporazumu in da med drugim uporablja laži. Po besedah nizozemskega zunanjega ministra Fransa Timmermansa se ne bi smeli spuščati v igrice o območjih vpliva.
Ključna dilema ostaja, kaj sploh lahko EU, razen dolgoročne perspektive boljšega življenja in rasti BDP, ponudi državi, ki je pred bankrotom in nujno potrebuje finančne injekcije. Od Rusije namreč dobiva obljube o milijardah posojil, v Bruslju omenjajo le številke v višini nekaj sto milijonov. Od Moskve lahko prav tako pričakuje nižje cene plina. Na drugi strani ni gotovo, kako prepričljivi so evropski načrti oskrbe Ukrajine s plinom, če bi Moskva po podpisu sporazuma z Brusljem zaprla pipo.
Nič novega v stališču EU
V zadnjem zaostrovanju odnosov in nezadovoljstvu z ravnanjem Janukoviča se ni najboljše znašel komisar za širitev Štefan Füle, ki je konec tedna na twitterju pisal o nekakšni zamrznitvi prizadevanj za podpis sporazuma. Poleg tega je ukrajinskemu predsedniku navrgel, da so njegova dejanja drugačna od njegovih besed. Nizozemec Timmermans je bentil, da takšna diplomacija ni najboljša pot. Še več, komisarju je očital, da niti sporočilo ni najboljše, saj vrata za Janukoviča ostajajo odprta. Tudi britanski zunanji minister Hague je govoril, da v stališču EU ni nič novega.
