Tiskane izdaje
Podoba zasedanja sedmih najrazvitejših G7 je postala fotografija ameriškega predsednika, ki kot poreden šolar pred učiteljskim zborom posluša francoske in nemške levite. Ko jo je Steffen Seibert, tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel, objavil na družabnem omrežju, se je pojavila prva slutnja, da navidezno soglasje v Kanadi poka po šivih. Trump je globoko v sebi ves čas kuhal jezo, ker je moral kot voditelj največje gospodarske in vojaške sile v Quebecu poslušati pritožbe zaveznic. Kljub temu je privolil v skupno izjavo, v kateri so se sicer izognili sklepom o boju proti podnebnim spremembam, a se zavezali k spoštovanju »trgovinskega sistema, ki temelji na pravilih«.
Ko je kanadski premier Justin Trudeau po koncu srečanja spet ponovil, da je ameriški izgovor o nacionalni varnosti za uvajanje carin proti Kanadi žaljiv in da bodo 1. julija uvedli protiukrepe, je to sodu izbilo dno. Kar s poleta proti Singapurju je Trump sporočil, da umika ameriški podpis pod skupno izjavo in za to okrivil »neiskreno in slabičevsko vedenje« Trudeauja, ter napovedal, da bodo morda kmalu sledile carine za uvoz avtomobilov. Predstavniki EU trdijo, da vztrajajo pri skupnem sporočilu, hkrati so iz evropskih prestolnic včeraj prihajale obsodbe Trumpovega nediplomatskega izbruha. Ameriški predsednik, ki je pred odhodom v Kanado odnos z zaveznicami na letvici od nič do deset označil s »čisto desetko«, je ob odhodu iz nje padal proti ničli.
Smisel norosti
Vrh G7 tako ne samo ni zbližal ZDA in njenih zaveznic, pač pa je le še poglobil različne poglede na trgovino, varnost in svetovno ureditev. Trump je spodkopal skupino G7, ki je bila včasih osrednji steber ameriške zunanje politike in branik mednarodne gospodarske ureditve. Komentatorji so družno ugotavljali, da je na poti k pogajanjem za sporazum z enim najhujših nasprotnikov ZDA, ki resnično ogroža varnost države, pokopal dogovor s tesnimi zaveznicami, proti katerim uvaja trgovinske ukrepe z izgovorom varovanja nacionalne varnosti. Voditelj, ki je sprožil sedanje trgovinsko obračunavanje, je v soboto dopoldne presenetil z zamislijo, da bi odpravili vse carine za blago in storitve. »Če je kakšen smisel v tej norosti, je za zdaj globoko skrit,« je ocenil nekdanji britanski veleposlanik v Washingtonu Peter Westmacott.
Razkol kaže, da niti spretna diplomacija niti objemi ne morejo premagati globoke sumničavosti in zamer ameriškega predsednika, ker naj bi tesne zaveznice »leta izrabljale ZDA«. Kritike iz tujine jemlje kot dokaz, da ima prav in da v resnici ravna v korist države, njegova volilna baza predsednikovo tacanje po svetovnem odru pozdravlja kot znak moči. Po besedah neimenovanega evropskega uradnika naj bi se na petkovem zaprtem delu srečanja sprehodil od voditelja do voditelja in vsakemu očital, na kakšen način njegova država zlorablja ZDA. Prvi odzivi Bele hiše pa kažejo, da je predsednikov izbruh presenetil tudi njih, saj so se sprva trudili dajati vtis, da je bil vrh uspešen, Trumpovi odnosi z drugimi pa dobri.
Ruski vrtiljak
Ameriški predsednik je še pred prihodom poskrbel za osuplost, ko je trdil, da morajo Rusijo znova vključiti v klub G7, čeprav so jo iz njega izključili zaradi zasedbe Krimskega polotoka in razpihovanja spopadov v Ukrajini. Medtem ko je v petek vztrajal pri tem stališču, je njegov svetovalec za obveščevalno dejavnost Dan Coats v Franciji ugotavljal, da dejanja ruskega predsednika Vladimirja Putina pomenijo »napad na pravne države, zahodne ideale in pravila demokracije«. Po Coatsovih besedah se »Moskva trudi razdreti naše zavezništvo, česar ne smemo dopustiti«, a je to očitno pozabil razložiti svojemu šefu.
