Narazen in vendarle skupaj pri reševanju krize

Nemška kanclerka in francoski predsednik sta se znova zavzela za finančno pomoč državam, ki so v pandemiji najbolj prizadete.

Objavljeno
29. junij 2020 21.05
Posodobljeno
29. junij 2020 21.30
Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel sta na srečanju na gradu Meseberg upoštevala ukrepe zdravstvene stroke. FOTO: Kay Nietfeld/Reuters
Frankfurt – Brez rokovanja, brez objemanja in brez poljubov. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se na gradu Meseberg pozdravila na daljavo, s priklonom, po fotografiranju pa na grajskem vrtu razpravljala o skladu za okrevanje po krizi, ki ga še vedno niso podprle vse članice Evropske unije.

To je bil prvi obisk tujega državnika od izbruha novega koronavirusa pri kanclerki, s katerim sta hotela sogovornika dva dni pred začetkom nemškega predsedovanja svetu EU poudariti enotnost obeh držav pri oblikovanju močnejše Unije. Sklad za okrevanje, ki sta ga napovedala že pred časom in ga je na neki način posvojila tudi evropska komisija, je po njunih ocenah najboljši možen odgovor na gospodarsko krizo, ki jo je povzročil virus. »Živimo v zahtevnih časih. Na eni strani se borimo s pandemijo, na drugi z gospodarsko krizo,« je dejala kanclerka in dodala, da se zaveda visokih pričakovanj, pa tudi, da enotnost Nemčije in Francije še ne pomeni enotnosti EU. »Upam, da bomo našli rešitev, čeprav je pot do tega še dolga,« je poudarila.

image
Angela Merkel in Emmanuel Macron sta govorila tudi o drugih velikih izzivih sedemindvajseterice. FOTO: Hayoung Jeon/Reuters


Trenutek resnice za EU


Da je to trenutek resnice za Evropo, je poudaril Macron, ki je prepričan, da lahko nemško-francoska enotnost potegne voz naprej. »Prizadevali si bomo za to, da bo petstomilijardni sklad za okrevanje v obliki nepovratnih sredstev vodil v solidarnejšo Evropo. Menim, da je soglasje mogoče dobiti do prihodnjega vrha,« je bil optimističen. A da bi takšen sklad zaživel, bosta morali Nemčija in Francija z evropsko komisijo omehčati Nizozemsko, Avstrijo, Dansko in Švedsko. Četverica namesto nepovratnih sredstev zagovarja posojila. Angela Merkel in Emmanuel Macron sta dejala, da se bodo o podrobnostih delovanja sklada še uskladili, da pa mora ta biti zastavljen tako, da bo dejansko učinkoval. Iz pojasnil obeh je sklepati, da posojila ne pridejo v poštev, da pa naj bi države prejemnice sredstev sklada predlagale reforme, ki jih bodo sprejele za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. »Tudi skeptične države si gotovo želijo, da bi prebrodili krizo močnejši,« je prepričana kanclerka.

image
To je bil prvi obisk tujega državnika od izbruha novega koronavirusa pri kanclerki. FOTO: Kay Nietfeld/Reuters


Izziv tudi digitalizacija


Angela Merkel in Emmanuel Macron sta govorila tudi o drugih velikih izzivih sedemindvajseterice: digitalizaciji, okrepitvi zdravstvenega sistema, zunanji politiki, podnebnih spremembah pa tudi obrambi strateških interesov Evrope. Macron je dejal, da je kriza povečala zavedanje, kako pomembno je, da EU ščiti strateške interese. Med drugim, da razvija lastno cepivo proti virusu sars-cov-2, da brani podjetja pred prevzemniki iz tujine, ki jih financirajo države, da brani evropsko identiteto in evropski model razvoja. Poudaril je, da so se evropske države v pandemiji kljub razlikam odzvale z obsežnimi socialnimi pomočmi, pomagale so tistim, ki jih je kriza prizadela. To kaže, da imajo evropske države skupno identiteto in da drugje na svetu ni tako močne povezanosti med solidarnostjo in svobodo drugje v svetu.

Na novinarsko vprašanje, ali je Francija iz nemškega odziva na pandemijo potegnila kakšne nauke, je Macron odvrnil, da je za ocenjevanje odzivov še prezgodaj, da pa se je iz vsakega kriznega vodenja mogoče kaj naučiti. »Ko smo se odločili za pomoč gospodarstvu, smo se zgledovali po financiranju skrajšanega delovnega časa, ki ga je Nemčija uvedla že pred desetimi leti v finančni krizi,« je dejal Macron.