Narendra Modi: kako zmagati na volitvah … vsakič

Mož, ki svojo mater hrani s slaščicami, ne živi z ženo, ki mu jo je izbrala družina, in je popolnoma predan iskanju »duše Indije«.

Objavljeno
23. maj 2019 19.30
Posodobljeno
23. maj 2019 19.30
Modi, ki svojo mater hrani s slaščicami, ne živi z ženo, ki mu jo je izbrala družina, in je popolnoma predan iskanju »duše Indije«. FOTO: Reuters
Winston Churchill je svojčas dejal, da bo demokracija v Indiji trajala deset minut. Takrat se še ni rodil Narendra Modi. Če bi arogantni britanski premier danes komentiral dogajanje v Indiji, bi moral začeti s tem, da bo Modi trajal deset let. Res pa je, da bi se ob tem postavilo vprašanje, kaj se bo s takšnim človekom na čelu zgodilo s tamkajšnjo demokracijo.

A za zdaj je očitno, da ima 68-letni Modi recept, ki bi ga lahko poimenovali kako zmagati na volitvah, in to vsakič. Ko so včeraj objavili uradne rezultate glasovanja za lok sabho, spodnji dom parlamenta, se je le še potrdilo tisto, kar so pokazale številke v nedeljo, ko so po šestih tednih glasovanja zapečatili volilne skrinjice. Stranka Bharatija Džanata (BJP, Indijska ljudska stranka) je z manjšimi koalicijskimi partnerji dobila več kot 320 poslanskih sedežev. Ker je to skoraj trikrat več od sedežev, na katerih bodo sedeli zakonodajalci glavne opozicijske Kongresne stranke, se je lahko proslavljanje začelo že pred koncem preštevanja glasov.

Modi ni skrival, da si želi vseh 900 milijonov glasov, kolikor ima Indija volivcev. Karizmatičnega, pa tudi narcisoidnega, dovolj glasnega, a zadržanega v trenutkih, ko lahko tišina pove več od besed, indijskega premiera po krivici primerjajo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Modi je bolj subtilen, a tudi bolj nevaren državnik, ki na svojih mejah nima mehiških imigrantov in kanadskih grizlijev, pač pa jedrski Pakistan in preveč ambiciozno (prav tako jedrsko) Kitajsko. Ko se spusti v kampanjo kot zagrizeni nacionalist, družbeni konservativec in nedvoumni domoljub, ga ne bi smeli enačiti z newyorškim trgovcem z nepremičninami, ki prek Tihega oceana pošilja carinske puščice.

Preberite še: Indijske volitve: in znova Narendra Modi


Modija bi si lahko prej zamislili kot Trumpa in Johna Boltona v eni osebi, pa vendar veliko bolj modrega od obeh Američanov, prebrisano doslednega, kadar je treba, in brezobzirno agresivnega, kadar se mu zazdi, da bo tako bolj občutil dušo Indije.

Prav duša Indije je bila tema kampanje, na podlagi tega so se tudi volitve spremenile v referendum o rešitelju nacije. Modi je od mladosti privrženec gibanja hindutva-e, ideje, ki se je razširila v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in poudarja hinduistično identiteto, Indijo pa dojema predvsem kot deželo hinduističnih vrednot. Je pa Modi hkrati dovolj pragmatičen, da se zaveda, kje so meje političnega hinduizma in kakšna nesoglasja vladajo med hindujci, tako da je državi, v kateri je 170 milijonov muslimanov v manjšini, ponudil vseobsegajoč nacionalizem, obarvan z gospodarskim razvojem.

Razvil se je v politika, za katerega osebno glasuje večina. Modi je po besedah indijskih analitikov veliko bolj priljubljen kot BJP.
Tudi tokrat je predvolilno kampanjo začel in končal ob materi. Preden se je 98-letna Hiraben 23. aprila odpravila na volišče v vasi Raisin v državi Gudžarat, je blagoslovila sina s tradicionalnimi darili: šalom, kokosovim orehom in slaščicami. On je pokleknil, se dotaknil njenih stopal, nato pa sedel ob njo ter jo hranil s slaščicami. To je bil umirjen prizor žive tradicije, ki je ne ogrožajo globalna dinamika in vrtinci komercializma. Tega, da ne živi več z ženo, ki mu jo je, ko je imel 18 let, izbrala družina, skorajda nihče več ne omeni.

Vsekakor je to bila podoba moža skromnega rodu, ki se razlikuje od potomcev dinastije Gandhi in se lahko za vse, kar ima, vključno s politično močjo, zahvali zgolj lastnemu delu.

Modijev recept za zmago celo napake ponuja kot koristne začimbe. Ko je njegov poskus demonetizacije Indije (da bi gospodarstvo ozdravil odvisnosti od gotovine, s tem pa tudi sive cone, v kateri vlada korupcija) končal v kaosu, so pripadniki revnejših kast tudi to dodali med premierove vrline. Šlo je preprosto za to, da je vse skupaj bolj bolelo bogate kot revne, in že to je bilo dovolj, da je »epohalna napaka«, kot so to potezo ocenjevali ekonomisti, postala vir še večje naklonjenosti premieru.

Kakšna bo Indija pod Modijem v drugem mandatu? Manj demokratična, a bolj uspešna na gospodarskem področju? To je odvisno od tega, ali bodo začela delovati vsa stranišča, ki jih je dal premier zgraditi po vaseh (čeprav mnogih nikoli niso uporabljali), in vse tovarne, ki so jih začeli graditi, a so ostale nedokončane. Odvisno je tudi od tega, ali bo nacionalizem ostal v okvirih himalajskega ravnovesja in z zadostnim nadzorom na točkah, na katerih bi lahko nepovratno izbruhnil požar. Modija je treba opazovati in proučevati. Kajti če tega do zdaj še nismo dojeli, je treba vedeti, da on ni le obraz Indije v 21. stoletju, temveč je tudi obraz sodobne Azije. Modi ne bo trajal samo deset let. Sledi njegove politike bo čutiti veliko dlje.