Nasilni protesti pred britanskim veleposlaništvom v Teheranu

Washington/Teheran/London - Pred britanskim veleposlaništvom v Teheranu se je danes zbralo več sto Irancev, ki so protestirali proti drži britanske vlade glede primera 15 britanskih mornarjev, ki jih je 23. marca v Perzijskem zalivu zajel Iran. Med protestom je prišlo tudi do izbruha nasilja, saj je okoli 200 študentov metalo kamenje in petarde, a jim je policija preprečila vstop do ograjenega območja veleposlaništva.

Nasilni protestniki, ki so jim policisti preprečili, da bi se približali zidovom okoli veleposlaništva, so na protestu glasno obtoževali člane britanske mornarice, da so nezakonito vstopili v iranske vode. Z britanskega zunanjega ministrstva v Londonu so sporočili, da veleposlaništvo med protesti ni bilo poškodovano.

Na območju veleposlaništva, ki leži v središču Teherana, je bilo po navedbah očividcev sicer nameščenih več deset pripadnikov varnostnih sil, ki so med drugim postavili zapore.

Britanci molijo za vrnitev

V Veliki Britaniji pa se je več tisoč Britancev danes zbralo na molitvi za vrnitev 15 mornarjev. Samo v domačem kraju edine ženske med zajetimi, 26-letne Faye Turney, se je molitve udeležilo več sto ljudi, med njimi starša zajete, njen soprog in njena triletna hči.

Iran je medtem britanskemu veleposlaništvu v Londonu poslal noto, v katerem protestira zaradi domnevnega incidenta, v katerem naj bi britanske sile obkolile iranski konzulat in ob tem streljale v zrak. Incident naj bi se zgodil v četrtek v Basri na jugu Iraka, Velika Britanija pa je že zanikala vsakršno dejanje agresije. Britanske sile naj bi namreč streljale, potem ko naj bi blizu iranskega konzulata naleteli na zasedo. Same note Foreign Office ni komentiral.

Bush zajete mornarje označil za talce

Ameriški predsednik George Bush je zajetje 15 članov britanske mornarice označil za "neopravičljivo ravnanje" Irana. "Iran mora izpustiti talce," je v soboto po srečanju z brazilskim predsednikom Luizom Inaciom Lulo da Silvo v Camp Davidu po poročanju nemške tiskovne agencije dpa izjavil ameriški predsednik. Kot je poudaril, so britanski vojaki "nedolžni in niso storili ničesar narobe".

ZDA podpirajo prizadevanja britanskega premiera Tonyja Blaira za rešitev krize z diplomatskimi sredstvi, je še povedal. "Primer britanskih talcev je resen primer, saj so Iranci te ljudi aretirali v iraških vodah," je še poudaril Bush.

Bush se je sicer v soboto prvič javno odzval na spor med Teheranom in London glede zajetih Britancev. V Washingtonu se do tega vprašanja v minulih dneh niso opredeljevali. Kot so dali vedeti ameriški diplomati, je bila to tudi želja Londona.

Ahmadinedžad obsodil aroganco

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad pa je v soboto ponovil, da je 15 članov britanske mornarice, ki jih je Iran v Perzijskem zalivu zajel 23. marca, nezakonito vstopilo v iranske vode, ob tem pa svetovne velesile označil za "arogantne", ker se niso opravičile. V govoru v mestu Andinmešk na jugovzhodu Irana je Ahmadinedžad poudaril, da "svetovne arogantne sile, namesto da bi se opravičile za nezakonit vstop britanskih sil, izdajajo izjave in podajajo govore".

"Britanske okupacijske sile so kršile naše vode. Naši obmejni stražarji so jih prijeli izkušeno in pogumno. A arogantne sile, zaradi njihovega arogantnega in sebičnega duha, trdijo drugače," je pred množico, zbrano ob praznovanju iranskega novega leta, dejal Ahmadinedžad. Slednji je sicer že v četrtek Veliko Britanijo obtožil, da krize ne poskuša rešiti z diplomacijo, temveč s propagando.

Merklova pozvala Teheran k izpustitvi zajetih vojakov

Nemška kanclerka in predsedujoča EU Angela Merkel je na svoji dvodnevni bližnjvzhodni turneji med obiskom v Jeruzalemu Teheran pozvala k izpustitvi zajetih vojakov, ob tem pa izrazila popolno solidarnost z Veliko Britanijo. "Velika Britanija ima popolno podporo EU," je dejala Merklova in dodala: "Zahtevamo takojšnjo izpustitev 15 britanskih vojakov!"

London v Teheran pošilja pogajalca

Velika Britanija naj bi medtem po poročanju časnika Sunday Telegraph nameravala v Teheran poslati visokega častnika mornarice, ki naj bi s kompromisom poskušal zagotoviti izpustitev zajetih britanskih mornarjev. Visoki častnik naj bi Teheranu prinesel obljubo, da britanska mornarica ne bo nikoli zavestno vstopila v iranske vode brez dovoljenja.

O tem kompromisu, ki naj bi ga Teheranu posredoval visoki častnik, poveljnik mornarice ali kapitan, so po poročanju časnika v soboto na sestanku kriznega odbora spregovorili visoki člani britanske vlade. Kot še navaja Sunday Telegraph, naj bi sicer britanski predstavniki neuradno špekulirali, da bi lahko kriza z zajetimi mornarji trajala več mesecev.

Iran hoče zagotovila

Iran je sicer pred dnevi Veliki Britaniji prek svojega veleposlaništva v Londonu poslal noto, v kateri je britansko vlado pozval, naj prizna, da so mornarji nezakonito vstopili v iranske vode in potrdi, da se to ne bo več zgodilo. Britanska zunanja ministrica Margaret Beckett je sporočila, da je London odgovoril na to pismo. Kot je ob tem dejala, "vsi obžalujemo, da je prišlo do tega stališča. Kar si želimo, je izhod. Želimo, da bo ta miren in čimprejšnji".

"Irancem smo popolnoma pripravljeni podati zagotovili, da ne bi nikoli zavestno vstopili v njihove vode brez njihovega dovoljenja, danes ali v prihodnosti," je v zvezi s kompromisnim načrtom Londona za Sunday Telegraph dejal neimenovani britanski predstavnik. "Ne opravičujemo se niti ne pravimo, da smo vstopili v njihove vode. A lahko bi (načrt) ponudil pot za izhod iz krize", je dodal.

Večina Britancev je za diplomatsko rešitev

Sunday Telegraph je danes tudi objavil javnomnenjsko raziskavo, ki kaže, da je večina Britancev naklonjena diplomatski rešitvi za izpustitev zajetih britanskih mornarjev. Glede na raziskavo, ki jo je za časnik v petek in soboto med 762 ljudmi opravil institut ICM, se 40 odstotkov vprašanih strinja z ravnanjem vlade premiera Tonyja Blaira, da poskuša krizo rešiti po diplomatski poti, a brez opravičila, ki ga zahteva Teheran.

26 odstotkov vprašanih v nasprotju s tem meni, da bi se morala Velika Britanija opravičiti. Le 17 odstotkov jih ocenjuje, da bi morala Velika Britanija proti Iranu uvesti sankcije. Zgolj sedem odstotkov pa meni, da bi se morala vlada za osvoboditev zajetih pripraviti na vojaško akcijo. Proti uporabi sile ne glede na to, kaj se bo zgodilo, je 48 odstotkov vprašanjih, medtem ko je za 44 odstotkov vprašanih vojaška akcija sprejemljiva kot "zadnji izhod", če diplomatska pot ne bo dala nobenega rezultata.