Tiskane izdaje
Obrambni ministri zavezništva so okvir za vesoljsko politiko na mizo dobili na rednem zasedanju v Bruslju. Z njim naj bi obravnavali priložnosti in izzive v vesolju, ki obravnavajo tako varnost zavezništva kot njegovih operacij.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pred začetkom srečanja omenil nevarnost militarizacije vesolja in dodal, da protisatelitsko orožje lahko ohromi komunikacijske kanale.
Nekateri jastrebi v ZDA že svarijo, da se v vesolju utegne zgoditi napad presenečenja, ki bi bil po učinku primerljiv z napadom na Pearl Harbor. Spogledovanje Nata z vesoljem naj bi sicer spodbudilo Trumpovo zaupanje v zavezništvo. Na Natovem sedežu v Bruslju so zadržani pri napovedovanju smeri razvoja delovanja v vesolju.
»Nato je lahko osrednji forum, v katerem članice delijo zmogljivosti in informacije,« je povedal Stoltenberg. Do zdaj se je vesolje uporabljalo za nadzor, opazovanje in komunikacijo. To bi v praksi pomenilo, denimo, odkrivanje izstrelkov.
Peti člen v vesolju?
V Natovih krogih neuradno opozarjajo na nenapisano pravilo, ki je veljalo do zdaj: »Orožja ne vozimo v vesolje.« V zavezništvu imajo vesoljske zmogljivosti najrazvitejše članice Francija, ZDA in Združeno kraljestvo. Na drugi strani sta tekmici Kitajska in Rusija, ki po razvoju zaostajata za Zahodom in imata v vesolju manj infrastrukture. Članice zavezništva opažajo predvsem ambiciozne načrte Pekinga.
Stoltenbergova logika je, da »moramo biti pozorni tudi v vesolju«. Kako bi v vesolju veljal peti člen zavezniške pogodbe, po katerem je napad na eno članico napad na vse, ni hotel ugibati.
V naslednji fazi naj bi sledilo odločanje, ali bo vesolje postalo območje operativnega delovanja Nata. Poleg tradicionalnih na kopnem, morju in v zraku ima tak status že kibernetski svet. Odločitev o tem utegne biti sprejeta na londonskem vrhu.
Ruski in kitajski tekmeci
K osredotočanju na vesolje naj bi pripomogle ocene o vse večji resnosti groženj, ranljivosti satelitov, ki se uporabljajo tako za civilne kot vojaške namene. Iz Washingtona so že prišla opozorila o kitajskem in ruskem razvoju protisatelitskih izstrelkov.
Nato namenja večjo pozornosti ukvarjanju z razvojem novih tehnologij.
To poteka v kontekstu celotnega posodabljanja zavezništva, ki je bilo ustanovljeno pred 70 leti, zdaj pa se mora hitro prilagajati novim grožnjam in tveganjem, da bi tudi v prihodnje preprečeval konflikte. Pri modernizaciji se pojavljajo številne dileme uporabe umetne inteligence v vojskovanju, predvsem z vidika avtonomnejšega delovanja sistemov.
Na tem področju pričakujejo prispevek EU. Izziv so nova orožja, s katerimi bi lahko grozili ruski nasprotniki, denimo s supersoničnimi izstrelki ali podmorskimi droni.
Stare težave
A izzivi iz »starih« časov ostajajo. Za Natove zaveznice je posebno kočljivo vprašanje, ki je bilo med Moskvo in Washingtonom rešeno ob koncu hladne vojne in je temelj varnosti na stari celini. Sporazum o uničenju raket kratkega in srednjega dosega (INF), ki sta ga daljnega leta 1987 sklenila predsednik ZDA Ronald Reagan in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, je pred propadom.
Če ne bo čudeža, bo 2. avgusta po izteku polletnega roka, nehal veljati. ZDA že zdaj ne izvajajo obveznosti iz sporazuma INF, ker da ga Moskva krši z nameščanjem novih raket SSC-8.
V Natu sicer pozivajo Moskvo, naj spoštuje obveznosti, a upanja, da se bo to zgodilo, ni veliko. EU se boji, da bi propad INF utegnil sprožiti novo oborožitveno tekmo, sredi katere bi spet bila stara celina.
