Na začetku zasedanja sta bila v ospredju pozornosti Afganistan in Irak. Predsednik ZDA Donald Trump je prejšnji mesec, kmalu po ameriški usmrtitvi vplivnega iranskega poveljnika Kasima Sulejmanija, zahteval večje angažiranje Nata v tej regiji.
Generalni sekretar Jens Stoltenberg je sicer opozoril, da sta globalna koalicija in samo zavezništvo naredila opazen napredek v bitki proti Islamski državi. »Milijoni ljudi so bili osvobojeni zatiranja in Islamska država ne nadzira več nobenega ozemlja,« je poudaril Norvežan.
Tudi slovenski inštruktorji čakajo
A od Nata se pričakuje, da naredi več. Konkreten predlog je bil, da bi Severnoatlantsko zavezništvo prevzelo večjo vlogo pri usposabljanju varnostnih sil v Iraku. Tam potekata dve misiji usposabljanja, prva pod okriljem Nata in druga v okviru globalne koalicije proti Islamski državi, z glavno vlogo ZDA. V tej sodeluje Slovenija s šestimi inštruktorji.
Obe usposabljanji sta po januarski zaostritvi položaja zamrznjeni. To je bilo utemeljeno z varnostnimi razlogi. Eden od predlogov je bil združitev obeh usposabljanj pod Natovo streho z nekaj sto dodatnimi vojaki.
Ministri so se danes načeloma strinjali, da bodi okrepili Natovo misijo usposabljanja iraških sil. V prvi fazi bodo prevzeli nekaj dejavnosti globalne koalicije. Preučili bodo tudi, kaj več še lahko naredijo.
Berlin in Pariz v preteklih letih nista bila naklonjena večjemu angažiranju v Iraku. Eden od argumentov je bil, da ne bi smela nastati dolgotrajna misija, kakršna je v Afganistanu. Po novem je pripravljenosti več. Ker usposabljanje poteka na vabilo iraške vlade, naj bi bil njegov vnovični zagon na terenu verjeten.
Širitev po Iraku?
»Ostali bomo samo, dokler smo za vlado dobrodošli,« je pojasnil Stoltenberg. V ZDA si želijo razširitev Natovega usposabljanja iraških varnostnih sil iz Erbila in okolice Bagdada v druge dele države.
Stoltenbergova mantra je, da je usposabljanje domačih sil eden od najboljših instrumentov v bitki proti terorizmu. »Prevencija je boljša kot intervencija in Nato ima bogate izkušnje z opravljanjem natančno tega,« je povedal. Največji zalogaj za zavezništvo je Afganistan, kjer je Nato že od leta 2003.
Tam je bilo nekdaj nameščenih 130.000 vojakov iz Natovih članic in partnerskih držav. Danes je pod Hindukušem le 16.000 vojakov, ključne naloge opravljajo domače varnostne sile. Letno število žrtev med domačimi varnostnimi silami, civilisti in talibi ocenjujejo na 30.000.
Vprašanja o smotru Nata
Med samimi članicami potekajo razprave o prihodnosti Nata. Francoski predsednik Emmanuel Macron je lani govoril o Natovi »možganski smrti«. Na začetku tedna objavljena javnomnenjska raziskava Pew Researcha je, denimo, pokazala, da je kar polovica ljudi v analiziranih članicah menila, da njihova država ne bi smela braniti zaveznice v primeru ruskega napada.
Le nekaj več kot tretjina jih je zagovarjala ravnanje, skladno s 5. členom zavezniške pogodbe. Pozitivno podobo ima Nato v očeh 53 odstotkov vprašanih, negativno pa pri 27 odstotkih. V Franciji in Nemčiji podpora z leti močno pada.
Slovenija zamuja pri zmogljivostih
Slovenija ni bila vključena v raziskavo, najbrž pa je med članicami, ki Nata ne vidijo rožnato. Premier Marjan Šarec sedeža zavezništva sploh še ni obiskal. Stoltenberg sicer redno hvali zviševanje izdatkov za obrambo v državah članicah. Slovenija je med črnimi ovcami, saj ne izpolnjuje zavez o približevanju dvema odstotkoma BDP.
Kljub nominalnemu zvišanju je še vedno le pri 1,04 odstotka. Po deležu naložb v opremo je predzadnja. Skoraj 70 odstotkov obrambnega proračuna gre za plače. Večji delež imajo le Grčija, Hrvaška in Portugalska.
Natovi eksperti so pred kratkim v prvi verziji ocene ugotovili, da Slovenija zamuja pri izpolnjevanju ciljev zmogljivosti, predvsem pri sestavljanju srednje bataljonske skupine po Natovih standardih. To spremljajo še težave s kadri.