Tiskane izdaje
Ministri držav članic zavezništva so se drugi dan neformalnega zasedanja v Budimpešti srečali s kolegi iz držav, ki poleg držav članic Nata sodelujejo v operaciji Isaf v Afganistanu. Glede Afganistana je ministrom Nata danes uspelo doseči dogovor o spornih načrtih glede razširitve vloge pripadnikov Isaf v tamkajšnjem boju proti drogam.
Kot je razkril Erjavec, so ministri glede tega sprejeli poseben dokument, ki temelji na resoluciji Varnostnega sveta ZN za podaljšanje misije v Afganistanu do oktobra 2009. Kot je pojasnil, v dokumentu jasno piše, da so afganistanske oblasti tiste, ki morajo zagotavljati učinkovit boj proti drogam, pri čemer pa jim seveda pomaga tudi Nato.
Nato se je načeloma izogibal boju proti drogam v Afganistanu, saj se je več članic balo, da bi s tem izgubili podporo Afganistancev, predvsem revnih kmetov, katerih življenje je odvisno od pridelave mamil. Vendar pa se ogromni dobički od trgovine z drogami stekajo v žepe talibov, ki s tem denarjem kupujejo orožje za boj proti vojakom Nata.
Operacije, povezane z bojem proti drogam, je doslej izvajala le afganistanska vojska, toda ZDA želijo k odpravi proizvodnje opija, ki je glavna sestavina heroina, pristopiti bolj agresivno. Afganistan namreč pridela več kot 90 odstotkov opija na svetu. Natove vojaške sile Isaf in ameriška vojska so do sedaj uničevale predvsem makova polja, niso pa še napadale tovarn opija, kot bodo sedaj.
Ministri so se danes dogovorili, da bodo odločitev za sodelovanje v lovu na vodje trgovine z drogami in laboratorije za proizvodnjo drog v rokah posameznih držav na prostovoljni osnovi, seveda pa le ob pristanku in v sodelovanju z afganistanskimi oblastmi. Tiskovni predstavnik Nata James Apparthurai je pojasnil, da je bil dogovor dosežen ob vrsti pogojev, kot npr. da mora vse potekati v skladu z resolucijami VS ZN in operativnim programom Nata.
Uradnemu vstopu Isafa v vojno proti drogam v Afganistanu so nasprotovale predvsem Nemčija, Grčija, Italija, Poljska, Romunija in Španija, medtem ko so k temu koraku pozivale predvsem ZDA. Problem z drogami naj bi bil sicer predvsem na jugu države, kjer so nameščeni ameriški, britanski, kanadski in nizozemski vojaki.
