Nato za stopnjevanje diplomatskega pritiska na Teheran

Sofija - Zunanji ministri 26-članskega severnoatlantskega zavezništva Nato, med njimi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, so danes v Sofiji sklenili dvodnevno neformalno srečanje. Kot je povedal slovenski zunanji minister, so se ministri v četrtek pogovarjali predvsem o situaciji v Iraku, Iranu, na Bližnjem vzhodu in v Darfurju.

Nad Iran z diplomatskim pritiskom

Glede Irana so si bili vsi ministri po Ruplovih besedah enotni, da je potrebno vztrajati pri začrtani poti izvajanja diplomatskega pritiska. Vprašanje spornega iranskega jedrskega programa je bilo pomembna tema na "transatlantski večerji" skupaj z zunanjepolitičnim predstavnikom Evropske unije Javierjem Solano , še posebej, ker se danes izteka rok, do katerega bi moral Iranu zadostiti zahtevam mednarodne skupnosti po takojšnji ustavitvi bogatenja urana in sodelovanju z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA).

Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je že v četrtek menila, da bi moral varnostni svet ukrepati proti Iranu. To stališče je po navedbah diplomatov na četrtkovi " transatlantski" večerji naletelo na široko podporo, vendar pa ministri niso sprejeli nobene odločitve. Je pa Riceova zagotovila evropskim zaveznikom, da si ZDA prizadevajo za diplomatsko rešitev in ne vojaško. Po pričakovanjih bo danes ostrejše stališče do Irana zavzel tudi ruski zunanji minister Sergej Ivanov, ki se bo v Sofiji udeležil srečanja sveta Nato-Rusija.

Na večerji so pozornost namenili tudi položaju na Bližnjem vzhodu, potem ko je palestinsko vlado prevzelo skrajno gibanje Hamas. Kot je povedal slovenski zunanji minister, so se mnenja kresala predvsem glede tega, kako prepričati Hamas v sodelovanje - da bi priznal Izrael in dosedanje sporazume - ne pa da bi hkrati zaostrili humanitarno situacijo na območju. Rupel je ob tem pojasnil, da je večina ministrov skeptična do Hamasa in da bolj stavijo na palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, zato skušata Nato in EU financiranje Palestincev izvajati preko njega.

Tudi o Iraku in Darfurju

Glede Iraka je ministrom stanje v tej državi pojasnila ameriška državna sekretarka Riceova, ki je v Sofijo prispela iz Bagdada. Poudarila je, da je zadovoljna s političnim razvojem v Iraku, še posebej s predlagano sestavo nove iraške vlade, ki ima po njenem mnenju podporo pri ljudeh. Kot je pojasnil Rupel, so ministri ob tem izrazili upanje in željo, da se bo Irak "postavil na lastne noge".

Govorili so tudi o krizi v zahodnosudanski pokrajini Darfur, ki je po Ruplovih besedah tudi zaradi aktivnosti slovenskega predsednika še posebej zanimiva tema za Ljubljano. Ob tem je pojasnil, da se sedaj rešitve iščejo predvsem v Sudanu, toda pri tem prihaja do dvoličnosti mednarodne skupnosti, saj "enim pojasnjujejo eno, drugim pa drugo", medtem pa je humanitarni položaj v Darfurju slabši iz dneva v dan.

Nato v Darfurju trenutno zagotavlja predvsem logistično pomoč silam Afriške unije, pojavljajo pa se pobude, da bi se morala vloga zveze v Darfurju okrepiti - po Ruplovih besedah sicer vidijo odgovornost, da posežejo v krizo, ker pa je bilo srečanje v Sofiji neformalne narave, ministri niso sprejeli nobenih sklepov. Za dejavnejšo delovanje zveze bi sicer morala najprej zaprositi Afriška unija, ki vodi mirovno misijo na tem območju, ali pa varnostni svet OZN, ki naj bi to misijo prevzel septembra.

Pregledali so operacije zavezništva

Danes so se ministri po Ruplovih besedah posvetili predvsem glavnim operacijam zavezništva, ki potekajo v Afganistanu, na Kosovu in v Iraku. Kot je poudaril Rupel, Slovenija svojo vlogo vidi predvsem v okviru misije na Kosovu, zagotovil je tudi nadaljnje sodelovanje v Afganistanu, pa tudi v Iraku, kjer pa je naš prispevek s štirimi vojaki po Ruplovih besedah dokaj simboličen. Kot je poudaril, pa je kljub temu dal svojim kolegom jasno vedeti, da so številke slovenskega sodelovanja resda skromne, vendar pa so glede na velikost države in število prebivalcev dokaj primerljive z ostalimi zaveznicami. Kot je dejal, je Slovenija med 26 članicami Nato s svojim relativnim prispevkom v mednarodnih operacijah "nekje na sredini".

Rupel se je udeležil tudi sestanka komisije Nato-Ukrajina, na kateri je ukrajinski zunanji minister Boris Tarasjuk zagotovil, da bodo novo vlado sestavili do junija, hkrati pa je ponovil, da ima Ukrajina velike ambicije po sodelovanju v evroatlantskih integracijah, leta 2008 pa kljub ruskemu nasprotovanju pričakuje povabilo v zavezništvo. Upa, da bo zveza še letos sprožila pristopni postopek, čeprav ima Ukrajina, kot je sam priznal, "še veliko domače naloge" preden bo lahko postala polnopravna članica zavezništva. Njeno članstvo v Natu odločno podpirajo ZDA, pomisleke pa imajo nekatere evropske članice. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je tako opozoril, da mora Nato paziti, da se ne bi z nepremišljeno širitvijo "oslabil".

O širitvi zavezništva se bodo članice zveze pogovarjale na letošnjem zasedanju v Latviji, odločitev pa naj bi padla leta 2008. Na širitev zveze proti vzhodu, še posebej na ozemlja bivše Sovjetske zveze, pa z zaskrbljenostjo gleda Rusija, ki je nasprotovala tudi sprejemu Litve, Latvije in Estonije v NATO leta 1991.

Glede Belorusije daleč narazen z Rusijo

"NATO in Rusija sta v svojih stališčih glede Belorusije daleč narazen," je po srečanju sveta Nato-Rusija dejal generalni sekretar zavezništva. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa ocenjuje, da so poskusi izolacije Belorusije kontraproduktivni: "V odgovor na zaskrbljenost naših partnerjev glede položaja v Belorusiji smo izrazili mnenje, da je treba vsako vprašanje, ki se tiče druge države, reševati z vključitvijo ter dialogom in ne z izolacijo," je dejal Lavrov.

Scheffer je že v četrtek pozval k takojšnji izpustitvi beloruskega opozicijskega voditelja Aleksandra Milinkeviča, ki so ga beloruske oblasti zaradi organizacije demonstracij obsodile na 15 dni zapora. Po njegovih besedah "evro-atlantsko partnerstvo ne more sprejeti takega ravnanja v srcu Evrope." Schefferjevemu pozivu se je pridružila tudi Riceova, ki je izrazila upanje, da bodo beloruske oblasti upoštevale "voljo mednarodne skupnosti in se uklonile mednarodnim načelom."

Ruski zunanji ministri se redno sestajajo s kolegi iz 26 članic zavezništva ob koncu njihovih rednih zasedanj. Tokrat so se dogovorili za tesnejše sodelovanje v boju proti terorizmu, v boju proti tihotapljenju narkotikov iz Afganistana ter na področju nadzora letalskega prometa.

V Afganistanu z več silami, na Kosovu nespremenjeno

Zunanji ministri so odločeni, da zavezništvo nadaljuje širitev misije ISAF v Afganistanu, je povedal tiskovni predstavnik Nata James Appathurai . Kot je dejal, bodo misijo s sedanjih 9000 vojakov okrepijo na 17.000 do konca julija in na 21.000 do konca leta. S tem se bo misija lahko razširila iz relativno varnega Kabula in območij na zahodu in severu še na bolj nemiren jug in vzhod.

Na teh območjih sile Nata čaka zelo zahtevna naloga in generalni sekretar zveze Jaap de Hoop Scheffer je že opozoril, da se bo potrebno pripraviti tudi na večje žrtve. Te sicer padajo tudi že zdaj; prejšnji teden so bili tako južno od Kandaharja ubiti štirje kanadski vojaki, ki so delovali v okviru zveze Nato. Tudi zato je pomembno, da imajo vojaki na voljo bolj "robustno" uporabo sile v primeru spopada, opozarjajo v zavezništvu.

Ministri so se dotaknili tudi misije Nato na Kosovu, kjer deluje 17.000 zavezniških vojakov. Dogovorili so se, da do zmanjšanja sil v tej pokrajini ne bo prišlo, dokler ne bo dogovorjen njen končni status. Pogajanja o prihodnjem statusu Kosova naj bi se sicer zaključila nekje novembra, zunanji ministri pa niso bili naklonjeni predlogu ameriškega obrambnega sekretarja Donalda Rumsfelda po hitrješemu zmanjšanju sil v tej pokrajini.