»Ne moremo sprejeti dokazov, ki so daleč od prepričljivosti«

Rusko nasprotovanje vojaški intervenciji v Siriji ima večjo podporo kot ameriški pozivi k napadu.

Objavljeno
05. september 2013 19.33
G20/
Polona Frelih, Moskva
Polona Frelih, Moskva

Sankt Peterburg − V zgodovinskem kompleksu Strelna nedaleč od Sankt Peterburga so se zbrali voditelji vodilnih držav sveta. Čudovito sončno vreme, ki je nudilo prekrasen pogled na ves Finski zaliv, za kar so poskrbeli tudi s prevozom udeležencev na kraj srečanja s posebnimi ladjami, ne bi moglo biti bolj v kontrastu z glavno temo − krizo v Siriji.

Vrhunsko zasedanje G20, ki predstavlja 85 odstotkov svetovnega BDP-ja, dve tretjini prebivalstva, Rusija gosti kot prva članica gospodarstev v vzponu BRICS − Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika. Predvsem zato in ker je srečanje potekalo v njegovem rodnem Sankt Peterburgu, se je gostitelj srečanja Vladimir Putin počutil nadvse samozavestno. Pred Konstantinovsko palačo, ki se kiti v imperialnem blišču je vsakega gosta posebej sprejel s stiskom roke in kratkim vljudnostnim klepetom.

Zvrstili so se politiki, ki tako kot on nasprotujejo ali zaradi domače opozicije ne podpirajo vojaškega posredovanja v Siriji; kitajski predsednik Xi Jiping, generalni sekretar Združenih narodov Ban ki Mun, nemška kanclerka Angela Merkel, britanski premier David Cameron kot tudi propagandisti ameriške vojaške intervencije: predsednik Bacak Obama, francoski predsednik François Hollande, turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan ter saudski princ Saud Al Faisal.

»Veselim se pogovorov o razmerah v Siriji in naše skupne ugotovitve, da uporaba kemičnega orožja ni samo tragedija, ampak tudi kršitev mednarodnega prava, s katero se je treba ukvarjati,« je ameriški predsednik Barack Obama poudaril na dvostranskem srečanju z japonskim premierjem Šinzo Abejem. Na srečanje je pripotoval s ciljem mednarodno skupnost prepričati k podpori vojaški intervenciji, a mu zaenkrat kot kaže najbolje. Abe se denimo po pogovorih ni želel opredeliti do vojaškega posredovanja.

»Ne želimo si brezplodne debate o tem, ali se je kemični napad 21. avgusta, ki so ga očividci videli na lastne oči, res zgodil, prav tako ne želimo razpravljati o malo verjetnih teorijah,« je ameriško diplomatsko ofenzivo za podporo intervenciji napovedal Ben Rhodes, namestnik svetovalca za nacionalno varnost v Beli hiši. Celo njemu je sicer jasno, da nedavno Putinovo izjavo o tem, da ne izključuje možnosti zelene luči za vojaško posredovanje v primeru neizpodbitnih dokazov, ne gre razumeti kot omehčanje ruskih stališč.

»Ruska stran ne blokira dela v okviru OZN, ampak svoje partnerje, tudi v Washingtonu, poziva k objektivnemu pogledu na situacijo. Najprej naj inšpektorji OZN raziščejo, ali je bilo uporabljeno kemično orožje, potem pa je treba ugotoviti še, kdo ga je uporabil. Ne moremo sprejeti dokazov, ki po našem mnenju to niso in so zelo daleč od prepričljivosti. Vemo, da v Iraku niso našli nikakršnega orožja za množično uničevanje, kar je dober razlog za skepso,«je poudaril Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

Zdi se, da ruska linija zmaguje proti ameriški, saj so tudi odzivi vodilnih evropskih predstavnikov kar se tiče vojaškega posredovanja zelo mlačni. »Napad s kemičnim orožjem je brez dvoma zločin proti človečnosti, vendar vojaška akcija ne bo vodila v reševanje krize. Samo politična rešitev lahko konča strašno prelivanje krvi, kršitve človekovih pravic in uničevanje Sirije. Čeprav spoštujemo pozive k ukrepanju, menimo, da je to potrebno storiti v okviru Združenih Narodov,« je poudaril predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy. Podprl ga je tudi predsednik evropske komisije José Manuel Barroso, ki je dejal, da Evropska unija verjame v politično rešitev krize.

Zanjo se je zavzel tudi papež Frančišek, ki je Putinu poslal pismo, v katerem je svetovne voditelje v »srčnem apelu« pozval, naj presekajo Gordijski vozel in končajo »nesmiselna prizadevanja za vojaško rešitev krize v Siriji«. Izrazil je obžalovanje, ker že od začetka konflikta prevladujejo enostranski interesi, ki preprečujejo njeno reševanje. Kot edini se je dotaknil tudi dejstva, da je G20 sicer forum za reševanje gospodarskih problemov, zato je pozval k globalni finančni shemi, ki se bo ukvarjala z reševanje problematike lakote, osnovnega zdravstvenega varstva, pravice do stanovanja in zaposlitve.