Ne pod prisilo, z veseljem

Pozivanje 300 urednikov in novinarjev iz 119 držav sveta prejšnji konec tedna v Københavnu, naj čim bolj jasno prenesemo pomembnost ukrepanja proti podnebnim spremembam svojim bralcem, navsezadnje pa pritisnemo tudi na še skeptične politike, se je zgodilo v nedvomno strateško ključnem trenutku. Takoj po podnebnih pogajanjih v Bangkoku in dva meseca pred decembrskimi pogajanji v Københavnu. A tematika je zapletena in sporočilo znova ni povsem jasno.

O nekaj stvareh se je 40 visokih politikov in znanstvenikov, ki jih je Project Syndicate zbral v najprimernejši državi za takšno srečanje, v celoti strinjalo. To je potreba po takojšnjem ukrepanju, sicer bomo zamudili in bistveno več plačali. Drugo soglasje je doseženo o tem, da mora biti sistem globalen. V podrobnostih, denimo, na kakšni podlagi naj bi ta sistem deloval ali koliko in kako naj dobivajo pomoč države v razvoju, pa se zaplete. Evropska unija hoče globalizirati svoj sistem trgovanja z emisijami, ki mu mnogi očitajo neučinkovitost, nepreglednost in celo korupcijo. Zato čedalje več strokovnjakov predlaga kar poenoten davek oziroma določitev cene ogljika. To bi bilo tudi najbolj preprosto: če so emisije težava, je treba narediti dejavnosti, ki jih povzročajo, dražje od tistih, ki so prijazne do okolja in zdravja ljudi. Prehod iz enega sistema v drugega ni prevelika težava, opravili so ga, denimo, na Danskem med naftno krizo leta 1973. Zdaj so z doseženim več kot zadovoljni.

Precej nejevolje so povzročila sporočila iz Bangkoka, da se je celo Evropska unija začela približevati stališčem ZDA. Te se ne bi pridružile kjotskemu protokolu, temveč bi sprejele nov svetovni dogovor. Indijski minister za okolje Džairam Rameš je pri tem dejal, da bo v Københavnu dogovor dosežen le, če se bodo razvite države zavezale k zmanjšanju emisij za 25 do 40 odstotkov do leta 2020, države v razvoju pa prispevale svoje, a s pomočjo razvitih. Na pogajalski mizi pa je le od 10- do 15-odstotno znižanje, še hujši pa je vtis, da se Evropska unija zaradi želje po vključitvi ZDA v srce dogajanja odmika od svojih ciljev. To se ne sme zgoditi, v Bangkoku razdrto zaupanje pa je treba zgraditi na novo, za kar ni ravno veliko časa.

Najpomembnejše sporočilo srečanja urednikov in novinarjev s politiki in znanstveniki je sicer najverjetneje povsem drugje, daleč od politike in njenih ovinkarjenj okoli vogalov v iskanju nacionalnih interesov. Mediji morajo postati manj negativni. Svet je treba nehati prikazovati kot nevaren, neprijazen in grd; je edini, ki ga imamo, kriza pa je priložnost za spremembe. Ljudem je treba pokazati pozitivne zglede, saj teh ne manjka. Že nekaj časa je namreč jasno, da je gospodarska kriza še najmanj prizadela podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, prijaznih do okolja in podnebja.

V občini 30 kilometrov od Københavna so zemljišča za celotno sosesko opredelili kot območje nizkoenergijskih hiš. Na parcelah je preprosto treba zgraditi nizkoenergijsko hišo, ki mora imeti na strehi še najmanj tri kvadratne metre sončnih kolektorjev. In da ne bo pomote: parcele gredo za med. Res je treba za postavitev takšne hiše zbrati pet odstotkov več denarja kot za klasično, a poraba energije in s tem stroški so manjši za 75 odstotkov. Tako, pravzaprav s prihrankom, je mogoče celotne svetovne emisije zmanjšati za 54 odstotkov. Navsezadnje, naj gre kateri od županov naših mest, ki se utapljajo v prometu, na obisk v København. Imel bo kaj videti. In to ne bodo težave s prometom.

Iz torkove tiskane izdaje Delo