(Ne)pričakovane posledice prikrivanja odgovornosti

Hierarhija je načeta, sistem ranljiv, Iranci se utapljajo v posledicah uničujočih sankcij.

Objavljeno
14. januar 2020 17.15
Posodobljeno
14. januar 2020 17.15
Iranci, ki so v zadnjih dneh šli na ulice in pozivajo celo k padcu režima, so v manjšini, a nezadovoljstvo v državi hitro narašča. FOTO: Reuters
Pred dobrim tednom so iranske ulice (na)polnili žalujoči za v ameriškem napadu z brezpilotnim letalom ubitim generalom Kasimom Sulejmanijem, prvim operativcem režima, ki je bil – ključno – povezovalno tkivo med skrajno nazadnjaškimi verskimi voditelji v Komu, »civilnimi« oblastmi v Teheranu, vojsko in policijo ter režimskimi milicami, varnostno-obveščevalnim aparatom in delom civilne družbe. Če se je najprej morda zdelo, da bo Sulejmanijeva izvensodna eksekucija celo utrdila režim, je najprej prikrivanje, nato pa priznanje, da je ukrajinsko letalo sestrelila iranska revolucionarna garda, močno poseglo v iransko družbo. In ...
Celoten članek lahko preberete po ogledu videa.

Predvajajte video in nadaljujte z branjem članka.

 
Lahko pa postanete naš naročnik in takoj dostopate do vseh vsebin. Naročite se lahko tukaj.