Nedelujoča država se vidi že z (neobstoječe) avtoceste

Turki bodo letos zgradili prve kilometre avtoceste iz Beograda v Sarajevo, v Bosni in Hercegovini še preveč neznank.

Objavljeno
26. februar 2019 09.10
Posodobljeno
26. februar 2019 09.10
Skupna vrednost projekta je ocenjena na tri milijarde evrov, večina od predvidenih 133 mostov in 53 predorov bo zgrajenih v BiH. FOTO: REUTERS/Hazir Reka
Prve kilometre krožne avtoceste med Beogradom in Sarajevom, ki bo sedanjih pet ur in pol dolgo pot skrajšala na dve uri, bodo predvidoma v Srbiji zgradili še ­letos. Čeprav tričlansko predsedstvo Bosne in Hercegovine (BiH) trenutno vodi srbski nacionalist Milorad Dodik, to ne pomeni, da se mu bo uresničila želja in bo kmalu dobil hitrejšo povezavo do svojega drugega doma v Beogradu.

Sprejemanje političnih odločitev v BiH zaradi pregovorne razdrobljenosti oblasti in posledične nefunkcionalnosti namreč nikoli ni ravna cesta, torej ni razloga, da bi bilo sprejemanje odločitev o gradnji »avtoceste življenja« izjema. Sporazum o gradnji avtoceste oziroma hitre ceste med prestolnicama Srbije in BiH sta ministrica za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Srbije Zorana Mihajlović in prometni minister Ismir Jusko sklenila lani jeseni.


Srbijo gradijo in financirajo Turki


Takoj zatem je srbska stran sklenila sporazum o izdelavi tehnične dokumentacije s turško družbo Taşyapı, ki bo na srbski strani še letos zgradila prve kilometre ceste, ki bo povezala Beograd in Sarajevo v dveh smereh, prek Tuzle in prek Višegrada. Ker je potek trase načrtovan v neposredni bližini industrijskih središč, obe strani pričakujeta veliko gospodarsko korist po izvedbi tega podviga, zato temu projektu pravijo tudi »avtocesta življenja«. Medtem ko so v Srbiji pripravili dokumentacijo za dva odseka – 61-kilometrski odsek v vrednosti 830 milijonov evrov in 17,5-kilometrski odsek v vrednosti 210 milijonov evrov, tudi financiranje poteka prek turških bank, je v BiH še veliko odprtih vprašanj.

image
Delo Foto Delo


Skupna vrednost projekta je ocenjena na tri milijarde evrov, večina od predvidenih 133 mostov in 53 predorov bo zgrajenih v BiH. Čeprav se je predsednik tričlanskega predsedstva BiH Milorad Dodik prejšnji mesec s predsednikom Srbije Aleksandrom Vučićem pogovarjal o gradnji prvih kilometrov ceste iz Srbije do mosta na Savi, ki ga je Srbija pripravljena financirati v celoti, Dodik Vučiću dosti več od osebne naklonjenosti projektu ni mogel ponuditi. Čeprav je predvidena lokacija omenjenega mostu čez Savo skladna s prostorskimi načrti v BiH, prometno ministrstvo BiH šele pripravlja načrt bilateralnega sporazuma, ki bo okvir za gradnjo nove avtoceste, pristojna entitetna ministrstva Federacije BiH in Republike Srbske pa morajo še potrditi predvideno stično točko, na kateri bo most čez Savo prišel na ozemlje BiH.


Večje breme nosi revnejša in manj učinkovita BiH


Čeprav predvidena stična točka ni v nasprotju s prostorskimi načrti mesta Bijeljina in distrikta Brčko, ki imata oblast nad tem delom ozemlja, je sekretar prometnega ministrstva BiH Igor Pejić opozoril, da morata entitetni ministrstvi kljub temu potrditi to točko, preden jo bodo poslali v potrditev svetu ministrov, na koncu šele sledi odobritev predsedstva BiH. »Postopek podpisa sporazuma predvideva niz korakov, ki jih ne smemo preskakovati,« je v izjavi za medije poudaril Pejić. Kako bo s financiranjem projekta na strani BiH, ni znal pojasniti, kot vzrok za to, da način financiranja še ni znan, pa izpostavil, da BiH nosi večje breme projekta.