Negotov izid volitev v Srbiji

Beograd – Po napovedih beograjskega Centra za svobodne volitve in demokracijo (Cesid) se bo jutrišnjih parlamentarnih volitev v Srbiji udeležilo okoli 3,9 milijona volivcev ali 59 odstotkov od 6.652.105 registriranih upravičencev. “Prvič po letu 1990 je izid nemogoče napovedati, saj lahko že majhno število glasov prinese prednost kateri izmed volilnih list ali pa ji z volilno abstinenco naredi škodo,” ugotavlja programski direktor Cesida Marko Blagojević.

Po naključju ali ne so prvih pet mest na glasovnici zasedle stranke in koalicije, ki imajo bolj ali manj zagotovljen vstop v parlament. To so Demokratska stranka Borisa Tadića, G-17 plus Mlađana Dinkića, koalicija štirih strank pod vodstvom Liberalnodemokratske stranke Čedomirja Jovanovića, Srbska radikalna stranka Vojislava Šešlja in Demokratska stranka Srbije Vojislava Koštunice. Na šestem mestu je Gibanje moč Srbije Bogoljuba Karića , ki je imelo še pred poldrugim letom podporo 17 odstotkov volivcev, zdaj pa bo prvovrstno presenečenje, če bo prestopilo petodstotni volilni prag. Podobno presenetljiv bi bil vstop v parlament Srbskega gibanja prenove Vuka Draškovića, obnovitelja srbske opozicije v 80. letih prejšnjega stoletja in krušnega očeta demokratičnih strank, ki so pravzaprav nastale iz njegovega gibanja.

Miloševićevi socialisti verjetno v parlament

Vstop v parlament še lahko pričakujejo Miloševićevi socialisti, ki jih zdaj vodi Ivica Dačić, med dvajsetimi strankami in koalicijami pa so na glasovnici zasedli 11. mesto. Več možnosti za prestop volilnega praga ima šest list manjšinskih strank – Zveza vojvodinskih Madžarov, Madžarska sloga, Zveza Romov, Romska stranka, Lista za Sandžak in Albanci Preševske doline. Za manjšine so namreč predpisali t. i. naravni prag, ki se prilagaja volilni udeležbi, zato bo treba za en manjšinski poslanski mandat zbrati od 12.000 do 16.000 glasov. Prav tako lahko glasovi madžarskih in romskih volivcev, ki se bodo razpršili na dve njihovi stranki, omogočijo boljši volilni izid Albancem in Bošnjakom, ki imajo po eno volilno listo.

Druge stranke in koalicije, ki so nastale zaradi volitev, se po vsej verjetnosti ne bodo prebile v parlament. Lahko pa za presenečenje poskrbi socialdemokrat Nebojša Čović, ki se je povezal z upokojenci; ti so ustanovili Stranko združenih upokojencev Srbije (PUPS), ki bo morda zmanjšala moč Tadićevih in Koštuničevih demokratov, Šešljevih radikalcev in zlasti Miloševićevih socialistov. Pretežni del volilnega telesa slednjih so namreč sestavljali nezadovoljni upokojenci, s povprečno 140 evrov pokojnine prav gotovo ena izmed socialno najbolj ogroženih kategorij v Srbiji.

Možna so tudi presenečenja

Morda so tudi zato mogoča bodisi prijetna bodisi neprijetna presenečenja. Marko Blagojević iz Cesida pravi, da bo potek volitev na vseh 8383 voliščih v domovini spremljalo 5000 njihovih aktivistov, pripravili pa so tudi 400 ekip, ki bodo potovale po voliščih in nadzorovale delo opazovalcev. Srbskih parlamentarnih volitev se bo lahko udeležilo 7082 jetnikov, za katere so v zaporih pripravili 20 volišč, in 31.370 srbskih državljanov, ki živijo v 33 državah na vseh petih celinah; zanje so pripravili 57 volišč. Prvič bodo iz tuje države glasovali tudi srbski volivci iz Črne gore, na volilnem seznamu jih je okoli 2500. Povsod bodo v nedeljo volišča odprta med 7. in 20. uro, ko bo tudi konec volilnega molka, ki po tukajšnjih predpisih traja 48 ur. Tedaj je tudi pričakovati prve neuradne izide sedmih parlamentarnih in prvih volitev v samostojni Srbiji po obnovitvi večstrankarskega sistema decembra 1990.

Več v Sobotni prilogi.