Negotova usoda nove finančne perspektive

Bruselj - Zunanji ministri Evropske unije so na rednem zasedanju v Bruslju znova zagnali pogajanja o prihodnji finančni perspektivi povezave za obdobje 2007-2013, potem ko so ta junija neslavno propadla. Cilj je pogovore skleniti do konca leta, a obeti niso posebej ugodni. Slovenijo bo v tem delu zasedanja zastopal državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol, v razpravi o zunanjepolitičnih temah pa vodja diplomacije Dimitrij Rupel.

"Pričakoval sem več, resnično sem pričakoval več, in nisem bil edini v tem pričakovanju. Smo pa 7. novembra in čez šest tednov bo že vrh, na katerem naj bi voditelji končali pogajanja" je po razpravi dejal Koprol. Pojasnil je, da je bila razprava zelo politična in nič konkretna. Kot je povedal, je predsedstvo danes razgrnilo le urnik za pogovore na podlagi prvega britanskega predloga za pogajanja: 9. novembra bo odbor stalnih predstavnikov držav članic pri EU razpravljal o strukturi proračuna, 11. novembra o načrtih za modernizacijo, za razpravo o lastnih virih, konkretneje rabatu, pa bo v obdobju od 21. novembra, ko bo naslednje zasedanje zunanjih ministrov, do prvega tedna decembra sklicana klavzura oziroma ministrski konklave.

Blair: Dogovor bo težko doseči

Dogovor o novi finančni perspektivi povezave za obdobje 2007-2013 bo na decembrskem vrhu Evropske unije težko doseči, je danes na novinarski konferenci v Londonu priznal predsedujoči EU, britanski premier Tony Blair in ocenil, da bi neuspeh sprožil probleme predvsem v novih državah članicah.

"Pomembno je, da storimo vse, kar je v naši moči, da bi dosegli dogovor, saj je to pomembno za Evropo in še posebej za nove države članice unije," je dejal Blair. Novinke so zelo zaskrbljene zaradi finančnega dogovora: "Če ga ne bomo dosegli, jim bomo povzročili veliko problemov", je tudi menil.

Kot je še dejal, se je o finančni perspektivi konec tedna pogovarjal s prihodnjo nemško kanclerko Angelo Merkel.

Podobno je menil tudi britanski zunanji minister Jack Straw, ki je v Bruslju izjavil, da je dogovor o novi finančni perspektivi EU na vrhu v decembru negotov. "Ne morem napovedati, da bomo sredi decembra res imeli dogovor. Težko je, saj so nacionalna stališča močno različna, tako glede načina financiranja EU, kot ravni porabe in tega, kdo plača kaj," je dejal Straw ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov povezave.

Minister je sicer zatrdil, da bo britansko predsedstvo storilo vse za dogovor: "Če ga ne bomo dosegli, to ne bo zato, ker ne bomo poskušali," je rekel. A obenem je tudi znova ocenil, da je britanski proračunski popust ali rabat popolnoma upravičen. "Gre sicer za anomalijo, vendar je polno upravičena, kajti razporeditev sredstev iz zgodovinskih razlogov v proračunu ni enakomerna, in nekatere države dobijo nesorazmerno več kmetijskega denarja kot druge," je dejal.

Za pogovore o perspektivi je britansko predsedstvo EU sicer pripravilo svoj prvi predlog v štirih mesecih, a v njem le nakazalo smer razprave, brez konkretnih rešitev ali številk. Po predlogu načelno osnova za pogajanja ostaja luksemburški kompromisni predlog, "nadaljnji napredek" pa je potreben pri strukturi porabe, modernizaciji proračuna in lastnih virih. Glavno jabolko spora je pri slednji točki, konkretneje pri britanskem rabatu, glede katerega London noče popuščati, a je povsem osamljen.

Velika Britanija ni naredila nič konkretnega?

Predsedstvo računa, da bo njegov dokument danes dobil podporo, in napoveduje, da bo na tej podlagi do prihodnjega ministrskega zasedanja 21. novembra za pogajanja pripravilo konkretnejše rešitve. A to zavlačevanje in dejstvo, da doslej London v pogajanjih ni naredil nič konkretnega, je kar nekaj članic, se posebej novih, vznejevoljilo. Novinke namreč decembrski dogovor o novi perspektivi nujno potrebujejo, ker jim sicer grozi izpad sredstev, nekaterim, med njimi Sloveniji, pa tudi manjši finančni izplen.

Tudi o ptičji gripi in Kosovu

Ob finančni perspektivi so sicer na dnevnem redu ministrskega zasedanja še druge teme, med njimi kriza s ptičjo gripo, nadaljevanje pogajanj v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ter zunanjepolitične teme. Vodje diplomacij se bodo tako sestali s posebnim odposlancem Združenih narodov za Kosovo Martijem Ahtisaarijem, ki naj bi jim predstavil svoje načrte za pogajanja o prihodnjem statusu province, za Kosovo pa naj bi imenovali tudi svojega odposlanca.

Med drugimi "balkanskimi" temami bo pozornosti deležna še Bosna in Hercegovina, ki naj bi ji EU kot zadnji državi iz regije končno prižgala zeleno luč za pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju. Govora bo še o razmerah v Belorusiji, Iranu in Iraku, Siriji, govora pa bo še o bližnjevzhodnem mirovnem procesu ter zahtevi Izraela po opazovalcih EU na meji med Gazo in Izraelom.