Tiskane izdaje
Beckerjevi so zaradi njene vloge pri napadu na Siegfrieda Bubacka, njegovega šoferja Wolfganga Goebela in telesnega stražarja Georga Wursterja, ki so sedmega aprila 1977 umrli v zasedi, postavljeni v kraju Karlsruhe na jugozahodu Nemčije, začeli soditi septembra 2010. Tožilstvo je zanjo zahtevalo štiri leta in pol zapora, obramba pa oprostilno sodbo.
Predsedujoči sodnik Hermann Wieland je med obrazložitvijo odločitve sodišča dejal, da je danes 59-letna Beckerjeva podpirala ter zavestno in načrtno vplivala na storilce pri njihovi odločitvi, da ubijejo Bubacka in njegova spremljevalca. Kot je opozoril, pa ni mogoče dokazati, da je bila obtožena neposredno vpletena v izvedbo umorov.
Tudi Beckerjeva je sicer zanikala kakršno koli krivdo. Maja je sodišču tako povedala, da ni bila nikoli neposredno vpletena v priprave na napad. Kot je dodala, ne more odgovoriti na vprašanje, kdo je izstrelil usodne strele, ki so pokosili Bubacka − skrivnost namreč še vedno ni rešena −, saj je v času napada ni bilo v državi. Kot trdi, je bila na dan napada na Bližnjem vzhodu in je za dogodek izvedela šele iz medijev.
Prvo preiskavo o njeni vlogi v napadu, ki se je zgodil v času še posebej krvavega obdobja levičarskega nasilja v Zahodni Nemčiji, so zaradi pomanjkanja dokazov zaključili leta 1980. Znova so jo aretirali avgusta 2009, potem ko so odprli novo preiskavo primera, ki temelji na novih dokazih, pridobljenih s pomočjo vzorcev DNK. Nekaj mesecev pozneje so jo po odločitvi zveznega sodišča, ki je sklenilo, da ni nevarnosti za pobeg, izpustili na prostost.
Beckerjeva je sicer že kar nekaj let preživela za zapahi. Maja 1977 so jo namreč aretirali po strelskem obračunu s policijo, jo obsodili zaradi obtoženega ropa in poskusa umora in ji naložili dosmrtno zaporno kazen. Zahodnonemški predsednik jo je leta 1989 pomilostil.
