Nelegitimno izbiranje voditelja nelegitimne tvorbe

Kijev in Zahod nasprotujeta volitvam novega separatističnega vodje, češ da niso skladne z minškima dogovoroma, v Moskvi pa jih podpirajo, čeprav ruski mediji presenetljivo malo poročajo o tem.

Več kot pet let je minilo, odkar se je začela kriza v po površini največji državi, ki v celoti leži na stari celini. Več kot 10.300 ljudi je bilo ubitih v ukrajinskih spopadih, ki so se začeli aprila 2014, od teh je v »proruskem« industrijsko razvitem Donbasu, ki po majdanski revoluciji ni hotel priznati novih oblasti v Kijevu, umrlo več kot 3000 civilistov, skoraj 9000 pa je bilo ranjenih. Te podatke je konec prejšnjega meseca razkrila ameriška diplomatka in namestnica generalnega sekretarja ZN za politična vprašanja Rosemary DiCarlo, ko se je v varnostnem svetu odvila še ena »hladnovojna« bitka. Spopadli so se o tem, ali so volitve novega voditelja DLR, ki jih bodo pripravili v nedeljo, »nelegitimne« in v nasprotju z minškimi zavezami, kakor so v posebni izjavi zapisali predstavniki Belgije, Francije, Italije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Švedske, Velike Britanije, ali pa, kakor trdijo Rusi, nimajo nobene zveze z minškim dogovorom, saj bodo zgolj zapolnile praznino, ki je konec avgusta nastala po atentatu na prejšnjega separatističnega vodjo.
 

Odpravljanje brezvladja

Namestnik ameriške veleposlanice pri ZN Jonathan Cohen je napovedane volitve razglasil za »ruski ponaredek«, saj je v sporazumu iz beloruske prestolnice navedeno, da bi te morale biti skladne z ukrajinskimi zakoni in pod nadzorom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Eden od ruskih komentatorjev je ugotovil, da je imel načeloma prav, saj bi lokalne volitve res lahko bile šele, ko bi minške zaveze najprej izpolnil Kijev. Vrhovna rada bi morala namreč pred tem sprejeti kar nekaj pomembnih, tudi ustavnih zakonov o posebnem statusu te regije, ki je pred dobrimi štirimi leti razglasila samostojnost. Prav ta politična blokada je razlog, da Moskva obtožuje Kijev neizpolnjevanja minških sporazumov.



Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzja je dejal, da bodo z nedeljskimi volitvami zgolj rešili težavo z brezvladjem. Kdo je 31. avgusta podtaknil bombo prejšnjemu voditelju DLR Alekasandru Zaharčenku, še vedno ni jasno. »Separatisti« obtožujejo ukrajinske specialne službe, a v to »uradno« verzijo so podvomili tudi v nekaterih ruskih medijih. Dvainštiridesetletni politik, ki je sodeloval na pogajanjih v Minsku, je namreč imel veliko notranjih sovražnikov, saj se je iz »borca za svobodo« kmalu prelevil v »borca za imetje«. Ubili so ga v baru, katerega solastnik je bil njegov osebni varnostnik, ki je po atentatu izginil. Tudi dogajanje po njegovem umoru potrjujejo sume tistih, ki pravijo, da je to bil notranji obračun. Nekateri Zaharčenkovi tesni sodelavci so v strahu za lastno varnost pobegnili v Rusijo, druge, od guvernerja njihove centralne banke do vrhovnega sodnika, pa je njegov začasni naslednik odstavil. Zaharčenkovega namestnika Aleksandra Timofejeva, ki je zdaj nekje v veliki vzhodni sosedi, so pozneje obtožili, da je s silo »sprivatiziral« eno izmed največjih tamkajšnjih kmetijskopredelovalnih podjetij, ki so ga zdaj že vrnili nekdanjim lastnikom.

Zmagovalec ne bo presenečenje

»Nobenih kršitev med predvolilno kampanjo nismo zasledili,« je pred dnevi izjavila Olga Pozdnjakova, ki vodi centralno volilno komisijo v samooklicani DLR, hkrati je tesna sodelavka tistega, ki velja za absolutnega favorita. »Jasno je, da bo zmagal tisti, ki ga podpira Moskva, Kremelj pa je že izbral Denisa Pušilina, ki je zdaj vršilec dolžnosti voditelja DLR,« so pred dnevi zapisali v ruskem časniku Kommersant. Ta 37-letni politik, ki se je nekoč ukvarjal s piramidnimi strukturami, ni bil borec tako kot njegov predhodnik, zato nima toliko avtoritete med vojaki in organi prisile, je pa sodeloval pri pogajanjih o minških sporazumih in je precej bolj izobražen od Zaharčenka. Sicer bo imel štiri protikandidate, a tistim, ki bi res lahko ogrozili njegovo zmago, so že preprečili nastop na volitvah.