Tiskane izdaje
Berlin – Grška drama in evropska dolžniška kriza se vlečeta že skoraj dve leti in prepričljive rešitve še ni na obzorju. Kvečjemu obratno. Časovni razmiki med srečanji, na katerih reševalci evra sprejemajo »odrešilne sklepe«, in novim poglabljanjem krize postajajo vse krajši.
Po optimističnem koncu prejšnjega tedna so bili zadnji dnevi v znamenju kaosa pod taktirko grškega premiera Jorgosa Papandreuja. V takšnih okoliščinah nemški volivci izgubljajo zaupanje v moč politike v spoprijemanju s krizo, ki bi se utegnila vleči še dolga leta. »Skrbi še nikoli niso bile večje,« ugotavljajo avtorji javnomnenjske raziskave DeutschlandTrend, narejene za televizijsko mrežo ARD. Stopnja nemške črnogledosti je visoka: kar 82 odstotkov anketiranih je prepričanih, da za Nemčijo najhujše v dolžniški krizi šele prihaja. Skoraj vsak drugi krizo že občuti na lastni koži. Štirje od petih so prepričani, da bo Nemčija na koncu morala plačati več, kakor je predvideno.
V javnem mnenju je po pričakovanjih največ srda zaradi Grčije in njenih akrobacij v spoprijemanju s krizo. Grška dolžniška drama že skoraj vsak dan s svojimi novimi zapleti in presenetljivimi zasuki polni časopise. Skorajda vsak večer je na televizijskih programih kaka pogovorna oddaja, v kateri gostje razglabljajo o večni temi – evru in Grkih. Vsakodnevnega ukvarjanja s krizo so volivci očitno siti čez glavo. Po DeutschlandTrendu jih 82 odstotkov zagovarja preprosto rešitev: če Grčija ne bo uresničila sklepov za rešitev evra, mora zapustiti denarno unijo.
Za uradno nemško politiko izstop Aten do Papandreujeve avanturistične napovedi referenduma in vrha G20 v Cannesu sploh ni bil tema resnih razprav. Nasprotovanje grškemu slovesu so utemeljevali z nevarnostjo širjenja požara, grozečo bančno krizo, evropskimi pogodbami, ki ne predvidevajo takega koraka … Kanclerka Angela Merkel je, v navezi s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, skoraj čez noč pozabila na staro argumentacijo. Ko sta Papandreuju ob Azurni obali brala levite in ga prisilila k odpovedi referenduma, grški izstop ni bil več tabu.
Na svoj račun prihajajo tisti kritični strokovnjaki – na primer predsednik münchenskega inštituta Ifo Hans-Werner Sinn –, ki že dolgo trdijo, da bi bilo za Grčijo bolje, če bi zapustila območje evra, saj bi se z drahmo dolgoročno laže postavila na noge. Druga pot so državljanski vojni podobne razmere, ki bi nastale pod pritiskom varčevalnih svežnjev in gospodarskega zloma. Tudi oporečniki znotraj vladajočih vrst so razprave o grškem referendumu izrabili za zahteve po nemškem plebiscitu o trajnem evropskem reševalnem skladu (ESM), ki bo zaživel leta 2013.
In mediji? Da bi bil izstop »bankrotiranih Grkov« najboljša rešitev, ni več samo stališče bulvarskega Bilda. Tako je komentator ARD ugotavljal, da bi se krizne države, ki se ne morejo prilagoditi neizogibnim zahtevam skupne valute, denimo z drastičnim znižanjem plač, morale posloviti od evra. Po pisanju Frankfurter Allgemeine Zeitunga sporočilo iz Cannesa ne dopušča več nobenega manevrskega prostora: izstop iz območja evra ni več tabu in ne glede na razvoj grške drame članice območja v novih razmerah ne bodo več mogle narediti koraka nazaj.
