Tiskane izdaje
Tudi v katoliških krogih so ravnanje Benedikta XVI. sprejeli s precejšnjim nerazumevanjem. V nemški javnosti se je oglasilo več škofov in organizacij, denimo zveza katoliške mladine, ki so ga ostro kritizirali. Hamburški nadškof Werner Thissen je izjavil, da je rehabilitacija zanikovalca holokavsta vedno slaba odločitev. Še več, pred njenim sprejetjem da bi morali zadevo bolje raziskati in ugotoviti, kakšna stališča zagovarja Williamson. To je bilo po Thissnovem mnenju opravljeno - nemarno.
Richarda Williamsona pa preganjajo nemški organi, saj je v intervjuju za švedsko televizijo, ki so ga konec lanskega leta posneli na nemških tleh, izjavil, da po njegovem mnenju ni bilo plinskih celic in da v taboriščih niso usmrtili več kakor 300.000 Judov. Veliko kritik si je papež prislužil s preklicem izobčenja med nemškimi Judi. Predsednica centralnega sveta Judov v Nemčiji Charlotte Knobloch je po objavi preklica do nadaljnjega pretrgala dialog s cerkvijo.
Hans Küng, znani kritični teolog iz Tübingena (tam je v šestdesetih letih delal skupaj z Ratzingerjem) pa je presodil, da se je papež tako oddaljil od realnega sveta, da nima več predstave o tem, kako negativno bo sprejeto njegovo početje. Prihaja čas za njegovo zamenjavo, je prepričan Küng. Tudi upokojeni profesor teologije Hermann Häring je presodil, da bi papež moral odstopiti, če hoče narediti kaj dobrega za cerkev
Papež je s svojimi nastopi že večkrat povzročil burne razprave v nemški javnosti. Tak odziv je, denimo, povzročil razvpiti govor v Regensburgu, v katerem je uporabil neki srednjeveški citat o Mohamedu, ki da je prinesel le slabo in nečloveško, kakršen je ukaz za širjenje vere z mečem. Tudi njegove izjave med obiskom v Auschwitzu, ko ni omenil nemške krivde, ampak je odgovornost za holokavst pripisal trumi kriminalcev, ki je zapeljala ljudstvo z lažnimi obljubami, niso sprejeli z odobravanjem.
Iz torkove tiskane izdaje Dela
