Nemci volijo: Kako močna bo favoritinja Angela Merkel?

Berlin – Triinpetdeset odstotkov volivcev bi volilo Angelo Merkel – v Franciji. V domovini pa je nemška kanclerka le nekaj ur pred odprtjem volišč sicer še vedno favoritinja, a njeni stranki in koaliciji napovedujejo veliko tesnejši izid.

Več kot polovica Francozov je prepričanih, da je Angela Merkel v berlinski kanclerski palači tudi v najboljšem interesu Francije. »Uteleša dobre gospodarske zglede, je prepričana Evropejka in, če je treba, nastopi tudi kot policistka,« komentira pariški Le Figaro. Večina Francozov očitno meni, da nadzor potrebujejo tudi sami. »Da bi bili enakopravni partnerji Nemcem, moramo sanirati javne proračune in državi vrniti konkurenčnost!« Kar triinšestdeset odstotkov vprašanih Francozov si želi, da bi se tudi sami zgledovali po nemškem modelu.

Na levici ...

Takšnega mnenja niso vsi Evropejci, še posebej ne mnogi v južnoevropskih državah, ki so morale v minulih letih tudi po nemškem nareku zategovati pas javne potrošnje. Kritiki nemški kanclerki pripisujejo celo preveliko načelnost in bi v berlinski kanclerski palači raje videli levosredinske politike in z njimi morda skupne varščine za zadolževanje posameznih držav. Če bo Nemčija jutri vendarle dobila socialdemokratskega kanclerja in če bo ta res še naprej zagovarjal evrske obveznice, bo moral državljane šele prepričati o tem, saj je imela kanclerka Merklova z nepopustljivim zavračanjem evrskih obveznic med Nemci široko podporo.

Pri domačih vprašanjih, ki so prevladovala v volilni kampanji, politični nasprotniki Angeli Merkel očitajo pomanjkanje hrbtenice. Socialdemokratski izzivalec Peer Steinbrück je krščanskodemokratski prvakinji pogosto oponesel populistično prevzemanje njihovih programov od omejevanja rasti najemnin naprej; tam, kjer tako kot pri davkih ali pokojninah vztraja pri svojem, kanclerka po prepričanju opozicije niža standard državljanov. Steinbrück je svoj glas in samozavest našel šele v zadnjih tednih volilne kampanje in šele takrat se je začela priljubljenost socialdemokratske stranke povečevati.

Zato pa v istem času naklonjenost izgubljajo njegovi idealni koalicijski partnerji iz stranke zelenih. Prevelike bližine z zagovorniki spolnih odnosov otrok in odraslih zdaj ne očitajo le zelenemu prvaku Jürgenu Trittinu, ampak tudi nekaterim drugim vidnim politikom. Trittin je glasove svojih dobro stoječih volivcev začel izgubljati že z zavzemanjem za višje davke za bogate.

... in desnici

Na levi strani nemškega političnega odra upajo, da se bodo pobegli zeleni volivci preselili k njim. Vsak glas bi bil dobrodošel tudi liberalni FDP, ki zdaj skupaj s kanclerko Merklovo vlada v Berlinu, a se tik pred volitvami bojuje za sam obstanek v parlamentu. Brez FDP v bundestagu bi kanclerki ostala še velika koalicija s socialdemokrati, kakršno je že vodila v svojem prvem mandatu in ji tudi zdaj ni nenaklonjena, saj zadnje dni pred volitvami svoje volivce poziva, naj svojega drugega glasu ne podarijo liberalcem.

S takšno radodarnostjo je CDU spomladi izgubila deželno vlado na Spodnjem Saškem in velika koalicija je za Merklovo, še posebej če jo bo vodila sama, vsekakor boljša možnost od pristanka v opoziciji. A tudi ta opcija ni zapisana v kamen. Nekateri krščanskodemokratski politiki se bojijo, da bo socialdemokrate zamikalo prekiniti z vsemi tabuji in razmisliti o takšnem ali drugačnem sodelovanju z Levico Gregorja Gysija, čeprav ta za seboj vleče dediščino vzhodnonemške komunistične partije. Po nekaterih raziskavah javnega mnenja bi imela rdeče-rdeče-zelena koalicija zdaj enak volilni delež kot črno-rumena, ki jo vodi Angela Merkel.

Vladnim strankam CDU/CSU in FDP v zelje skače tudi protievrska Alternativa za Nemčijo. Nekatere raziskave komaj osemmesečni stranki napovedujejo vstop v bundestag, morda z glasovi skrajne desnice ali pa celo z lastnimi argumenti. »Ste se že vprašali, zakaj gre ves denar v Grčijo in ne za popravilo razpadajočih cest in mostov?« sprašuje moški na videoposnetku Alternative za Nemčijo, ki si ga je na YouTube ogledalo že več kot milijon ljudi. Želimo, da Grčija zapusti evro, tako da bomo lahko svoj denar pametneje porabili, piše na ekranu.

»Kdo bo plačal vse dolgove, ki jih grmadijo naši politiki, morda naši otroci?« sprašuje oče šolarke. Želimo zagotoviti prihodnost naših otrok, da ne bodo oni plačevali zapitka, piše na ekranu. »Ste se že vprašali, zakaj ima EU takšen vpliv na naša življenja?« sprašuje mlada kolesarka. Želimo, da mi odločamo, o čem bo odločala EU. »Ste se že vprašali, zakaj pokojnine ne zadostujejo do konca meseca?« sprašuje starejši moški. »Ker moramo vse več denarja nakazovati v bankrotirane države!« odgovarja kar njegova žena.

Dobra leta

»Nemčija je preživela štiri dobra leta, želim si, da bi bila dobra tudi prihodnja!« je kanclerka Angela Merkel te dni pisala milijonom nemških gospodinjstev. Toda ali Nemci res mislijo, da je položaj, ki ga je dosegla med divjanjem evrske krize, dovolj soliden, da bodo podprli njeno stranko in še koalicijsko partnerico? Kanclerka poudarja, da je Nemčija dosegla skoraj polno zaposlenost, hkrati pa se hitro povečuje število polnih delovnih mest. Sama državljanov in gospodarstva, ki Nemčijo že ves čas vleče iz krize, ne bo obremenila z dodatnimi davki. Njen finančni minister Wolfgang Schäuble – na nadaljevanje ministrovanja najbrž lahko upa le v primeru zmage sedanje koalicije – je že prej povedal, da bodo leta 2015 začeli zmanjševati tudi državni dolg.

Tisti z dobrim spominom že opozarjajo, da se je pred volitvami iz leta 2009 večina raziskav javnega mnenja zmotila pri eni ali več strankah, nekatere so celo zatrjevale, da lahko Nemčija dobi le ponovno veliko koalicijo med CDU/CSU in socialnimi demokrati. Tokrat še večjo negotovost prinaša veliko število volivcev, ki so volili po pošti, saj jih zadnje afere s pedofiliji naklonjenimi zelenimi in tudi iztegnjeni sredinec socialdemokratskega kanclerskega kandidata niso več dosegle. Nemci lahko prvič nove raziskave javnega mnenja pričakujejo tudi na sam volilni dan, a bo treba na dokončen obračun politične in tudi gospodarske usode vseeno počakati do preštetja volilnih glasov.