Predstavniki bruseljskih institucij v uradnih izjavah pričakujejo kontinuiteto v nemški politiki in čestitajo kanclerki Angeli Merkel za uspeh. »Ona je ženska z zdravim razumom, energijo, pragmatizmom. Povsem jasno je, da zastopa evropska prepričanja,« je komisar za notranji trg Michel Barnier hvalil Merklovo pred bruseljskimi časnikarji. Pomenljivo je, da se je Berlin odločno postavil po robu njegovemu načrtu oblikovanja bančne unije s centraliziranim odločanjem in delitvi stroškov pri likvidaciji in sanaciji bank.
Pri bančni uniji je ključno vprašanje, ali bi pristojnosti lahko bile centralizirane. Evropska komisija je predlagala, da bi pri odločanju o likvidaciji bank sama imela v rokah škarje in platno. Poleg tega bi vzpostavili skupno shemo za financiranje posledic reševanja bančnega sektorja. Doslej so v Berlinu trdili, da bi taki koraki zahtevali – bruseljske pravne službe imajo drugačno mnenje – novo pravno podlago v evropski pogodbi. To bi bil vsekakor dolg proces, ki bi za nekaj let oddaljil postavljanje novega okvira.
Pospešek razpravam
Precej skrbi bodo povzročale tudi velike države, kot sta Španija in Italija. Vsaka nova destabilizacija območja evra, ki bi bila, denimo, posledica politične krize na Apeninskem polotoku ali zaprtja trgov za Italijo, bo velika preizkušnja za rešilne mehanizme. Rešilni sklad ESM namreč nima na voljo dovolj denarja za reševanje Italije, z aktiviranjem svojega kočljivega programa nakupa obveznic bi se nato lahko odzvala ECB. To bi gotovo – ne glede na sestavo koalicije – sprožilo notranjepolitične zaplete v Nemčiji.
Zlasti v deželah južnega dela denarne unije, ki so bile v zadnjih letih pod močnim varčevalno-reformnim pritiskom pod taktirko Berlina, upajo, da bi nemška vlada, v kateri bi bili socialdemokrati, utegnila imeti bolj popustljivo držo in bi naredila več za spodbujanje rasti. »Pričakujem predvsem kontinuiteto in nobene revolucije,« je ocenil strokovnjak z bruseljskega European Policy Centra Janis A. Emmanouilidis. Logika Merklove da bo ostala enaka: države lahko naredijo največ za vzdržno rast same s strukturnimi reformami in urejanjem javnih financ.
Več Evrope še vedno
Analitiki napovedujejo premike v francosko-nemških odnosih, ki so temelj Unije. »V zadnjih mesecih na obeh straneh Rena ni bilo prave pripravljenosti na sklepanje kompromisov,« je ocenil Emmanouilidis. Negotovo je, ali je gospodarsko opešana in reformno zaspana Francija pripravljena vsaj delno prevzeti nemško logiko spopadanja s krizo. Po drugi strani bo nemška vlada z novim mandatom volivcev morala (v neizogibni navezi s Francijo) bolj prevzemati vodenje Evrope skozi krizne labirinte. Alternativa je nadaljevanje zastoja.