Nemčija in EU: Vajeti varčevanja ne bodo popuščale

Razplet nemških volitev naj bi pospešil evropski krizni menedžment.

Objavljeno
23. september 2013 21.22
GERMANANY-FINANCE-STOCK EXCHANGE
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Evropska unija se bo v prihodnjih mesecih spopadala s kopico neodpravljenih posledic večletne krize. Po razpletu volitev v Nemčiji naj bi krizni menedžment na stari celini dobil nov zagon.

Predstavniki bruseljskih institucij v uradnih izjavah pričakujejo kontinuiteto v nemški politiki in čestitajo kanclerki Angeli Merkel za uspeh. »Ona je ženska z zdravim razumom, energijo, prag­matizmom. Povsem jasno je, da zastopa evropska prepričanja,« je komisar za notranji trg Michel Barnier hvalil Merklovo pred bruseljskimi časnikarji. Pomenljivo je, da se je Berlin odločno postavil po robu njegovemu načrtu oblikovanja bančne unije s centraliziranim odločanjem in delitvi stroškov pri likvidaciji in sanaciji bank.

Pri bančni uniji je ključno vprašanje, ali bi pristojnosti lahko bile centralizirane. Evropska komisija je predlagala, da bi pri odločanju o likvidaciji bank sama imela v rokah škarje in platno. Poleg tega bi vzpostavili skupno shemo za financiranje posledic reševanja bančnega sektorja. Doslej so v Berlinu trdili, da bi taki koraki zahtevali – bruseljske pravne službe imajo drugačno mnenje – novo pravno podlago v evropski pogodbi. To bi bil vsekakor dolg proces, ki bi za nekaj let oddaljil postavljanje novega okvira.

Pospešek razpravam o krpanju finančnih lukenj

Pospešek bodo dobile razprave o rešilnih programih. Predstavniki trojke so spet v Atenah, kjer naj bi med drugim ugotovili, kolikšna je luknja v financiranju Grčije. Prej ali slej bo na mizi tretji rešilni program. Tudi odločitve o nadaljnji pomoči Portugalski in Irski so na dnevnem redu. Ugibanja o Sloveniji so pogosta. Njene bančne težave je v povolilni oddaji na nemški televiziji omenjala sama Merklova. Nemški tednik Wirtschaftswoche je v ponedeljek zapisal, da so slovensko prošnjo za pomoč ustavile le politične igrice in da utegne Slovenija postati drugi Ciper ...

Precej skrbi bodo povzročale tudi velike države, kot sta Španija in Italija. Vsaka nova destabilizacija območja evra, ki bi bila, denimo, posledica politične krize na Apeninskem polotoku ali zaprtja trgov za Italijo, bo velika preizkušnja za rešilne mehanizme. Rešilni sklad ESM namreč nima na voljo dovolj denarja za reševanje Italije, z aktiviranjem svojega kočljivega programa nakupa obveznic bi se nato lahko odzvala ECB. To bi gotovo – ne glede na sestavo koalicije – sprožilo notranjepolitične zaplete v Nemčiji.

Zlasti v deželah južnega dela denarne unije, ki so bile v zadnjih letih pod močnim varčevalno-reformnim pritiskom pod taktirko Berlina, upajo, da bi nemška vlada, v kateri bi bili socialdemokrati, utegnila imeti bolj popustljivo držo in bi naredila več za spodbujanje rasti. »Pričakujem predvsem kontinuiteto in nobene revolucije,« je ocenil strokovnjak z bruseljskega European Policy Centra Janis A. Emmanouilidis. Logika Merklove da bo ostala enaka: države lahko naredijo največ za vzdržno rast same s strukturnimi reformami in urejanjem javnih financ.

Več Evrope še vedno ne pomeni več Bruslja

Merklova se je pred volitvami v skladu z logiko več Evrope ne pomeni več Bruslja zavzela za delno vračanje odločanja na raven vlad članic in koordinacijo med njimi. To je tako imenovana tiha revolucija v nemškem razmišljanju o evropski integraciji. Corinna Hörst iz German Marshall Funda od Merklove ne pričakuje velike vizije Evrope, marveč le nadaljevanje politike korak za korakom in prebijanje skozi od krize do krize. Ključne točke evropske politike Merklove so: ohraniti evro, obdržati Britanijo v EU in narediti Evropo gospodarsko močno.

Analitiki napovedujejo premike v francosko-nemških odnosih, ki so temelj Unije. »V zadnjih mesecih na obeh straneh Rena ni bilo prave pripravljenosti na sklepanje kompromisov,« je ocenil Emmanouilidis. Negotovo je, ali je gospodarsko opešana in reformno zaspana Francija pripravljena vsaj delno prevzeti nemško logiko spopadanja s krizo. Po drugi strani bo nemška vlada z novim mandatom volivcev morala (v neizogibni navezi s Francijo) bolj prevzemati vodenje Evrope skozi­ krizne labirinte. Alternativa je nadaljevanje zastoja.