Tiskane izdaje
V zadnjem času so vse oči uprte v Nemčijo. Medtem ko je doma v zvezi z volitvami mogoče opaziti nekaj malodušja, volivci in vlade širom po Evropi zelo pozorno spremljajo dogajanje. Vlade v različnih državah članicah imajo različne želje in pričakovanja. Na evropskem jugu se sprašujejo o brutalnosti varčevalne politike, na severu jih zanimajo institucionalne spremembe Unije. Nikjer pa ne dvomijo, piše evropsko časopisje, o zmagi dosedanje kanclerke Angele Merkel.
Prva nemška partnerica Francija ne pričakuje velikih sprememb, pričakuje pa, da bo kanclerkina zmaga lahko preprečila evroskeptično zmagoslavje na spomladanskih evropskih volitvah – to trenutno skrbi tako Pariz kot preostale evropske prestolnice. Francija se zavzema za konkretne ukrepe. O tem sta se Merklova in predsednik François Holland že dogovorila, za to je bilo namenjenih šest milijard evrov. Novi sestanek francoskega predsednika in nemške kanclerke o isti temi je že napovedan za sredino novembra. Čeprav sodelovanje med akterjema ne poteka tako gladko kot v času Nicolasa Sarkozyja, določena utečenost vseeno obstaja.
V Španiji je manj optimizma in podobno kot ob lanskih francoskih volitvah si konservativna vlada na tihem želi zmage ideološkega nasprotnika, namreč socialdemokratskega izzivalca Peera Steinbrücka. Dosedanje izkušnje premiera Mariana Rajoya so pokazale, da isti politični tabor ne prinaša veliko koristi. Glede varčevanja Angela Merkel ni pokazala nobene prizanesljivosti, na Pirenejskem polotoku v njej vidijo novo železno lady. Zato stavijo na dober izid socialdemokratov in drugačno sestavo koalicije, čeprav je uradnemu Madridu jasno, da velikih sprememb ne bo. Hollande ni mogel vplivati na kanclerko, še manj lahko vpliva Španija. Še vedno je nejasno samo, ali bo v tretjem mandatu na Merklovo pri reševanju krize kaj manj vplivalo občutljivo domače javno mnenje.
Italija opazuje nemški volivni izid z mešanico zadržanosti in hkratnega upanja, pričakuje tudi nadaljevanje pogovorov o bančni uniji. Torinska Stampa omenja pričakovanje italijanske politike, da bi Nemčija po volitvah malce razrahljala pravila in zavzela nekoliko popustljivejše stališče do evropskih proračunskih pravil. Številni opazovalci razlagajo dosedanja trda stališča Merklove kot bojazen za volivne glasove, v zadnjem mandatu bi kanclerka najbrž bila sprejemljivejša za kompromise. V prvi polovici prihodnjega leta pa bo Italija prevzela predsedovanje EU in predsednik vlade Enrico Letta namerava takrat narediti korak naprej glede uveljavitve resnične evropske bančne unije. Pri tem ima tudi močno podporo sosednje Španije. Sicer pa tudi nemški volivci ne nasprotujejo bančni uniji, javnomnenjske ankete kažejo, da jih je 83 odstotkov temu naklonjeno. Ideja bančne unije pa manj ugaja nemški politiki.
Britanski evroskepticizem
Ne glede na težko zgodovino so poljsko-nemški odnosi zadnja leta zgledni in uradna Varšava je tesna zaveznica Merklove. Poljskemu gospodarstvu gre relativno dobro, hkrati ni treba skrbeti za fiskalni položaj, ker ni v evroobmočju. Zdaj ko kanclerka v EU ni posebno priljubljena, so dobri odnosi s Poljsko toliko pomembnejši, poleg tega se s premierom Donaldom Tuskom odlično razumeta, Poljska je tudi ena najbolj proevropskih članic.
