Nemčija: na dan upokojitve po socialno pomoč?

Berlin – Tudi bogato Nemčijo skrbi za svoje upokojence. Kdor danes zasluži manj kot 2500 evrov na mesec (bruto), bo moral morda na dan upokojitve potrkati na vrata socialne službe, je povedala ministrica za delo in sprožila vroče razprave.

Kdor danes dela za 1900 evrov bruto, bo lahko po petintridesetih delovnih letih računal le še na 620 evrov mesečne neto pokojnine, leta 2030 celo le še 523 evrov, verjame Ursula von der Leyen. Celo tisti, ki danes zaslužijo 2500 evrov na mesec (bruto), lahko po njenem ob upokojitvi računajo le na 816 evrov neto pokojnine, leta 2030 celo samo 688 evrov. Četudi bi delali štirideset let, se to ne bi veliko spremenilo.

Ministrica za delo von der Leyenovo je lahko v skrbeh. Po podatkih nemške zvezne statistične službe manj kot 2500 evrov služi 36 odstotkov vseh zaposlenih, zato po njenem prepričanju ne gre za »problematične delovne življenjepise, ampak za čisto običajne pridne ljudi iz sredine naše družbe«. Mnogi med njimi sploh ne vedo, da jih v starosti čaka revščina. Von der Leyenova se zavzema, da bi vsaj tistim, ki so delali polno dobo in tudi plačevali za dodatno pokojninsko zavarovanje, pomagali priti do najmanj 850 evrov pokojnine, še posebej materam številnih otrok ali tistim, ki negujejo svoje sorodnike.

Mladi v ministričini krščanskodemokratski stranki pa zavračajo dodatne pokojnine za socialno šibkejše upokojence, saj dobro vedo, da bi jih morali plačevati prav sami. »Zakaj naj bi mladi še dodatno plačevali v pokojninski sistem, po petintridesetih letih dela pa bi tudi sami dosegli le stopnjo socialne pomoči?« sprašuje Jens Spahn iz pomladka CDU in namesto tega predlaga temeljno nizko pokojnino ter dodatno zasebno varčevanje. »Premagovanje revščine med starejšimi je ena pomembnih nalog socialne države, a ne pokojninske blagajne,« verjame tudi njegov kolega Carsten Linnemann. Kritiki se bojijo, da se Nemcem ne bo splačalo več dolgo in pošteno delati, če bo razliko tistim, ki so zaradi različnih razlogov – pogosto zaradi slabše izobrazbe ali krajše delovne dobe – služili manj, doplačevalo pokojninsko zavarovanje.

Dodatno obremenitev mladih generacij že zavračajo tudi opozicijski zeleni in socialdemokrati, zato morda nemškim upokojencem ne bo preostalo drugega, kot da se vključijo v sedanji trend dela po upokojitvi. Po letu 2000 se je število upokojencev s tako imenovanimi mini službami povečalo za šestdeset odstotkov, okrog štiristo dodatnih evrov na mesec si je tako služilo celo 120 tisoč starejših od 75 let. Del upokojencev zagotovo dela zato, da si izboljša materialni slab materialni položaj, vsaj Holger Schäfer iz Instituta za nemško gospodarstvo (IW) pa navaja, da gre v večini za visoko kvalificirane ljudi, ki najbrž sami še nočejo obmirovati. Ulrike Mascher iz zveze socialnih služb VdK oporeka, po njenem ne gre le za univerzitetne profesorje, ampak tudi za raznašalce časopisov ali čistilke v supermarketih.