V Španijo hočejo špansko govoreči azilanti
Skupno je za azil v kateri od držav Evropske unije, v Švici in na Norveškem v prvih štirih letošnjih mesecih zaprosilo 164.718 ljudi, lani pa 221.207. Med ciljnimi državami je letos s 37.471 prošnjami na prvem mestu Španija, med prosilci za azil v tej državi prevladujejo migranti iz Kolumbije, Venezuele in Hondurasa, torej iz južnoameriških držav, ki so v globoki gospodarski in politični krizi. V vseh teh izvornih državah je uradni jezik španščina, kar pojasni nenaden porast števila prošenj prav za azil v Španiji.
Za azil v Nemčiji je letos v štirih mesecih zaprosilo 33.714 migrantov, od tega 23 odstotkov Sircev, 9,3 odstotka Iračanov in 7,7 odstotka Afganistancev. Na tretjem mestu po številu prošenj je Francija z 28.710 azilanti, sledi ji Grčija z 21.153 prošnjami, Italija z 8025 prošnjami in nato druge, azilantom manj zanimive države.
Islamska država se znova krepi
Sicer pa v EASA padec števila prošenj za azil v letošnjem letu pripisujejo omejitvam in ukrepom zaradi koronakrize. Zaradi zaprtih meja je manj dotoka azilantov, zaradi ukrepov znotraj posameznih držav pa se s tem ukvarja manj uradnikov in zato obdelajo manj zadev, razlagajo v agenciji in obenem svarijo pred morebitnim novim valom migrantov z območja Sirije in Iraka, kjer se v vakuumu, ki je nastal zaradi pandemije, znova krepi Islamska država.