Nemčija: orgija nasilja morilske celice zla

Zločini neonacistične celice iz Zwickaua so osupili nemško politiko.

Objavljeno
14. november 2011 19.26
Posodobljeno
14. november 2011 20.45
Peter Žerjavič, Berlin
Peter Žerjavič, Berlin

Berlin – Kanclerka Angela Merkel je na kongresu krščanskih demokratov v Leipzigu govorila o sramoti za Nemčijo. Ključno vprašanje, ki se postavlja glede majhne skupine skrajnežev, osumljenih usmrtitve policistke in devetih priseljencev, je, kako so se lahko trinajst let uspešno skrivali.

»Nemčija doživlja podoben šok kakor poleti Norveška, ko je desničarski skrajnež Anders Breivik pripravil nepredstavljivo orgijo nasilja ... Tudi neonacisti se lahko preobrazijo v profesionalno delujoče teroriste,« je zapisal berlinski dnevnik Tagesspiegel. V uničenem stanovanju so za sabo pustili šokantni videoposnetek, narejen kot risanka s Pink Panterjem. Norčevali so se iz svojih žrtev, priznali odgovornost za eksplozijo v Kölnu (22 ranjenih). Grozili so, da bodo nadaljevali svojo dejanja, dokler ne bo temeljitih premikov v politiki, tisku, svobodi izražanja mnenj ...

Kje vse je trojica (aretirali so še enega moškega, ki je celici pomagal z dokumenti in pri najemu vozil), ki se je v videu razglasila za Nacionalsocialistično podzemlje, delovala, bi lahko pojasnila edina preživela Beate Zschäpe. Uwe Mundlos in Uwe Böhnhardt sta na začetku meseca naredila samomor, ko se je policija v Eisanachu približala avtodomu, v katerem sta se skrivala po ropu banke. Zschäpetova je najprej razstrelila stanovanje, ki ga je trojica uporabljala v zadnjih letih, in se nekaj dni pozneje predala. V zameno za konec molka o zločinih zahteva milejšo kazen.

Po mnenju zveznega notranjega ministra Hans-Petra Friedricha je nesprejemljivo, da ni bila ugotovljena nobena povezava med serijo usmrtitev priseljencev (osmih Turkov in Grka) v letih 2000–2006 z neonacistično sceno v vzhodnonemški deželi Turingiji. Tam so bili Zschäpejeva, Mundlos in Böhnhardt pod nadzorom že v drugi polovici devetdesetih let, kot pripadniki skrajne desničarske organizacije Turingijsko domobranstvo. V garaži, ki jo je trojica uporabljala, so, denimo, leta 1998 odkrili več kot kilogram TNT. Pred prijetjem je trojica poniknila v ilegalo in začela pripravljati akcije.

Sumljive povezave 
s tajno službo

Poleg tega je bil vodja turingijskih domobrancev Tino Brandt, kot se je razkrilo pred desetimi leti, informator službe za varstvo ustave (Verfassungsschutz), ki je pristojna za spremljanje dejavnosti skrajnežev na nemških tleh. Posebno kočljiva je povezava trojice s tajno službo. Po pisanju več nemških medijev je bil eden od njih, preden so poniknili v ilegalo, informator omenjene turingijske službe. Visokonakladni Bild je poročal, da so v ruševinah stanovanja odkrili legalno ponarejene osebne tajne dokumente, kakršne dobivajo sodelavci tajnih služb.

Nejasno je, zakaj niso trojice več let intenzivno iskali, čeprav je bila znana njihova bombaška preteklost. Temeljite akcije so, denimo, spremljale lov na pripadnike Frakcije Rdeče armade (RAF) v sedemdesetih letih in v zadnjem desetletju iskanje islamističnih skrajnežev. Strokovnjak za skrajno desnico z berlinske Freie Universität Hajo Funke je za ZDF povedal, da je bila pripravljenost neonacističnih skupin na nasilne akcije močno podcenjevana. To da je omogočilo delovanje tria. Po Funkejevem mnenju v ozadju ni širše mreže. Kvečjemu obstaja še nekaj podobnih majhnih skupin. Posebnost celice iz Zwickaua je, da svojih krvavih zločinov ni uporabljala za propagando. To so hoteli narediti šele s šokantnim posnetkom. RAF je vsa svojo dejanja na čelu z usmrtitvami pospremil z dolgimi propagandnimi in ideološkimi utemeljitvami. Država je vedela, koga naj išče. Po drugi strani za serije usmrtitev priseljencev (oprijelo se je je ime »umori v kebabčarnah«) ni nihče prevzel odgovornosti. Skupna točka je bila pištola češke izdelave, s katero so bili ustreljeni in je bila konec tedna najdena v uničenem stanovanju. Pri preiskavah zločinov so kriminalisti prej kakor skrajne desničarje imeli v mislih organizirani kriminal.

Nemčijo je pravi val neonacističnega nasilja zajel v prvi polovici devetdesetih let, ko so skrajneži organizirano napadali priseljence in azilante (znan je primer iz Rostocka, ki je spominjal na pogrom). V Solingenu je v požigalskem napadu umrlo pet Turkov. Po uradnih podatkih je bilo v zadnjih dvajsetih letih 47 smrtnih žrtev, po podatkih civilnodružbenih organizacijah trikrat več. Verfassungsschutz domneva, da je v državi okoli 25.000 skrajnih desničarjev. Med njimi jih 9500 pripravljenih izpeljati nasilne akcije.

Zahteve po temeljiti preiskavi

Nemška opozicija odločna zahteva temeljito preiskavo vsega povezanega z zločini neonacistične trojice in njihovih nekdanjih povezav z državo. Predsednik parlamentarne komisije za nadzor tajnih služb, socialdemokrat Thomas Oppermann zahteva informacije o tem, kaj vse je oblast vedela o trojici. Po njegovem mnenju je gotovo, da je varuhom ustave spodletelo, saj se je nasilnim skrajnežem, ki so bili prej na njihovi muhi, najprej uspelo izmuzniti v podzemlje, nato pa so lahko več kot trinajst let neopazno živeli v ilegali.

Tudi priseljenske organizacije so osuple. Predsednik turške skupnosti v Nemčiji Kenan Kolat je opozoril, da pri preveč napadih hitro izključijo skrajno desničarsko ozadje. Centralni svet nemških muslimanov pa je sporočil, da se je oblast očitno preveč osredotočila na iskanje versko spodbujenega nasilja, čeprav naj bi zaostreni nadzorni predpisi načeloma rabili preprečevanju vseh oblik terorizma. Tako se je neonacistična celica iz Zwickaua lahko izmuznila prijetju. Opozarjajo še na rastoče nasilje proti muslimanom, samo letos da je bilo napadenih že dvajset mošej.